Page 119 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 119
ULRICH KÖPF
vedno znova opozarja, da predstavniki rimskokatoliške Cerkve zatirajo
narod. K temu spada tudi očitek, da ljudstvo puščajo v neznanju, mu
onemogočajo izobraževanje, zaradi česar nima dostopa do pravega
odrešenja. Zahteval je, da se to stanje odpravi z verskim razsvetljeva-
njem, za to pa je potrebna izobrazba. Tako kot v šolskih spisih Martina
Luthra temelji tudi Trubarjev izobraževalni program na verski osnovi:
njegov cilj je približati ljudstvu odrešilni evangelij. Sredstvi za to sta
Sveto pismo in katekizem, ki lahko – v nasprotju z nerazumljivimi latin-
skimi mašnimi knjigami – ljudstvu približata evangelij. Predpogoj za
to pa so knjige v slovenščini in izobraževanje ljudstva, da jih bo znalo
brati.33 Ugovoru, »da navadni, preprosti človek in laik naj ne pozna in
naj ne bere Sv. Pisma ipd.«, je odgovarjal z zahtevo Janeza Krizostoma
in Erazma, naj vsakdo – ne glede na stan in poklic – »neprenehoma
bere Sv. Pismo in naj iz njega povsod govori, poje in pripoveduje«.34
c) Vidik ogroženosti
Tretji vidik je morda nekoliko v senci prvih dveh, vendar ga Trubar
vedno znova omenja: ogroženost prebivalstva zaradi turških napadov.
Sveto pismo in katekizem v slovenščini in njuno branje naj bi ljudstvu
pomagali, da krepi svojo krščansko predstavo o sebi in svojo samo-
zavest v spopadanju s Turki. Trubar pogosto celo izraža upanje, da bi
lahko Turke s takimi knjigami spreobrnili. V obširnem pojasnilu
kralju Maksimilijanu je govor tudi o dolgem predgovoru k Novi
zavezi: [Trubar] »hoče s tem svojim pisanjem (zaradi katerega se je
močno potrudil ter vanj vse svoje misli in delo obrnil) pripraviti tudi
Turke k spoznanju njih grehov in pokvarjene nature, k pravi pokori
in pravi krščanski veri, naj bi iz tega spoznali, da je njih moha-
medanska vera kriva, izmišljena, nova in hudičeva […]«.35
Trubar je imel kot pisatelj torej različne, zelo daljnosežne cilje.
33 Primerjaj na primer prav tam (Sakrausky, str. 91, 106); predgovor k delu Articuli
oli dejli te prave, stare vere kersčanske (kot opomba 15; Sakrausky, str. 160).
34 Nemški predgovor h knjigi Ta pervi dejl tiga Noviga testamenta 1557–58 (Sakrausky,
str. 106 sl.).
35 Register und sumarische verzaichnus aller windischer buecher, so biß auf ditz 1560-sten
jarr Primo Trubero jn truckh geben werden (Register in sumarični seznam vseh slovenskih
knjig, ki jih je do tega 1560. leta Primož Trubar dal v tisk. Priloga k pismu kralju
Maksimilijanu 2. 1. 1560; Elze, str. 47; Rajhman, str. 46, 50.
117
vedno znova opozarja, da predstavniki rimskokatoliške Cerkve zatirajo
narod. K temu spada tudi očitek, da ljudstvo puščajo v neznanju, mu
onemogočajo izobraževanje, zaradi česar nima dostopa do pravega
odrešenja. Zahteval je, da se to stanje odpravi z verskim razsvetljeva-
njem, za to pa je potrebna izobrazba. Tako kot v šolskih spisih Martina
Luthra temelji tudi Trubarjev izobraževalni program na verski osnovi:
njegov cilj je približati ljudstvu odrešilni evangelij. Sredstvi za to sta
Sveto pismo in katekizem, ki lahko – v nasprotju z nerazumljivimi latin-
skimi mašnimi knjigami – ljudstvu približata evangelij. Predpogoj za
to pa so knjige v slovenščini in izobraževanje ljudstva, da jih bo znalo
brati.33 Ugovoru, »da navadni, preprosti človek in laik naj ne pozna in
naj ne bere Sv. Pisma ipd.«, je odgovarjal z zahtevo Janeza Krizostoma
in Erazma, naj vsakdo – ne glede na stan in poklic – »neprenehoma
bere Sv. Pismo in naj iz njega povsod govori, poje in pripoveduje«.34
c) Vidik ogroženosti
Tretji vidik je morda nekoliko v senci prvih dveh, vendar ga Trubar
vedno znova omenja: ogroženost prebivalstva zaradi turških napadov.
Sveto pismo in katekizem v slovenščini in njuno branje naj bi ljudstvu
pomagali, da krepi svojo krščansko predstavo o sebi in svojo samo-
zavest v spopadanju s Turki. Trubar pogosto celo izraža upanje, da bi
lahko Turke s takimi knjigami spreobrnili. V obširnem pojasnilu
kralju Maksimilijanu je govor tudi o dolgem predgovoru k Novi
zavezi: [Trubar] »hoče s tem svojim pisanjem (zaradi katerega se je
močno potrudil ter vanj vse svoje misli in delo obrnil) pripraviti tudi
Turke k spoznanju njih grehov in pokvarjene nature, k pravi pokori
in pravi krščanski veri, naj bi iz tega spoznali, da je njih moha-
medanska vera kriva, izmišljena, nova in hudičeva […]«.35
Trubar je imel kot pisatelj torej različne, zelo daljnosežne cilje.
33 Primerjaj na primer prav tam (Sakrausky, str. 91, 106); predgovor k delu Articuli
oli dejli te prave, stare vere kersčanske (kot opomba 15; Sakrausky, str. 160).
34 Nemški predgovor h knjigi Ta pervi dejl tiga Noviga testamenta 1557–58 (Sakrausky,
str. 106 sl.).
35 Register und sumarische verzaichnus aller windischer buecher, so biß auf ditz 1560-sten
jarr Primo Trubero jn truckh geben werden (Register in sumarični seznam vseh slovenskih
knjig, ki jih je do tega 1560. leta Primož Trubar dal v tisk. Priloga k pismu kralju
Maksimilijanu 2. 1. 1560; Elze, str. 47; Rajhman, str. 46, 50.
117
