Page 120 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 120
RAZPRAVE, [TUDIJE
4. OSNOVNE MISLI TRUBARJEVE TEOLOGIJE
Osredotočimo se zdaj na pomembne vsebine njegove teologije, če
jih je mogoče razbrati iz nemških virov. Kot smo že videli pri vpra-
šanju Gospodove večerje, Trubar ne mara subtilnih obravnav težjih
teoloških tematik. Zanimajo ga osrednje vsebine, ki so pomembne
za odrešenje vseh in ki jih lahko tudi vsi razumejo – tudi »ubogo,
preprosto ljudstvo«.
a) Vse Trubarjeve besede o pravem krščanskem nauku in pravi
krščanski veri temeljijo na splošnem izhodišču: niso nove misli. Tudi
Trubar se mora zagovarjati pred očitkom obnove, ki so ga staroverske
strani nasploh izrekale proti reformatorjem. V svojih predgovorih
neutrudno poudarja, da zastopa stari nauk in staro vero. To želi
dokazati predvsem s tem, da verjame, da so bistvene vsebine Nove
zaveze, torej evangelija, že oznanjene v Stari zavezi, torej že na začetku
človeštva. »To vero […] je Bog Oče s Sinom in Svetim Duhom že od
vekomaj predvidel, določil in ustanovil, kot je sveti Pavel jasno
izpričal, ko je zapisal: Ef. 1. Bog Oče nas je izbral s pomočjo Jezusa
Kristusa, še preden je ustvaril svet […]. In to našo pravo krščansko
vero je pred 5600 leti sam Sin Božji pred njegovim učlovečenjem še v
raju kot prvim pridigal in razodel prvima človekoma takoj po izgonu
iz raja«.36 To je zagotovo veliko več kot tradicionalna alegorična
interpretacija Stare zaveze glede Kristusa in njegovega odrešenja; kajti
Trubar je prepričan, da pojasnjuje dobesedni smisel besedila. Sicer
pa lahko svojim rojakom priporoča, da sklicevanju katoličanov na
»staro vero« odgovarjajo: »Čeprav je naša vera najstarejša, ker jo je
Bog ustvaril, še preden je postavil svetu temelje […] Toda starost, velika
sila, dozdevna svetost, človeška modrost, veliko število ljudstva in
dolgotrajnost ne storé še vere prave in ne zveličajo ljudi, marveč Božja
beseda.« Po različnih ugovorih na argumentacijo o visoki starosti, na
katero se lahko sklicuje tudi hudič, je prišel do sklepa: »Zato naj se
nihče ne dá odvesti in odvrniti od prave stare vere z besedo: vera je
stara, čeprav je treba starost ljubiti in spoštovati.« Bistroumno je
spoznal, da sta bila Adam in Eva pred izgonom iz raja in po njem
36 Posvetilo kralju Maksimilijanu Češkemu v delu Edni kratki razumni nauci,
naipotrebnei i prudnei (cirilica), Tübingen 1562 (Sakrausky, str. 252).
118
4. OSNOVNE MISLI TRUBARJEVE TEOLOGIJE
Osredotočimo se zdaj na pomembne vsebine njegove teologije, če
jih je mogoče razbrati iz nemških virov. Kot smo že videli pri vpra-
šanju Gospodove večerje, Trubar ne mara subtilnih obravnav težjih
teoloških tematik. Zanimajo ga osrednje vsebine, ki so pomembne
za odrešenje vseh in ki jih lahko tudi vsi razumejo – tudi »ubogo,
preprosto ljudstvo«.
a) Vse Trubarjeve besede o pravem krščanskem nauku in pravi
krščanski veri temeljijo na splošnem izhodišču: niso nove misli. Tudi
Trubar se mora zagovarjati pred očitkom obnove, ki so ga staroverske
strani nasploh izrekale proti reformatorjem. V svojih predgovorih
neutrudno poudarja, da zastopa stari nauk in staro vero. To želi
dokazati predvsem s tem, da verjame, da so bistvene vsebine Nove
zaveze, torej evangelija, že oznanjene v Stari zavezi, torej že na začetku
človeštva. »To vero […] je Bog Oče s Sinom in Svetim Duhom že od
vekomaj predvidel, določil in ustanovil, kot je sveti Pavel jasno
izpričal, ko je zapisal: Ef. 1. Bog Oče nas je izbral s pomočjo Jezusa
Kristusa, še preden je ustvaril svet […]. In to našo pravo krščansko
vero je pred 5600 leti sam Sin Božji pred njegovim učlovečenjem še v
raju kot prvim pridigal in razodel prvima človekoma takoj po izgonu
iz raja«.36 To je zagotovo veliko več kot tradicionalna alegorična
interpretacija Stare zaveze glede Kristusa in njegovega odrešenja; kajti
Trubar je prepričan, da pojasnjuje dobesedni smisel besedila. Sicer
pa lahko svojim rojakom priporoča, da sklicevanju katoličanov na
»staro vero« odgovarjajo: »Čeprav je naša vera najstarejša, ker jo je
Bog ustvaril, še preden je postavil svetu temelje […] Toda starost, velika
sila, dozdevna svetost, človeška modrost, veliko število ljudstva in
dolgotrajnost ne storé še vere prave in ne zveličajo ljudi, marveč Božja
beseda.« Po različnih ugovorih na argumentacijo o visoki starosti, na
katero se lahko sklicuje tudi hudič, je prišel do sklepa: »Zato naj se
nihče ne dá odvesti in odvrniti od prave stare vere z besedo: vera je
stara, čeprav je treba starost ljubiti in spoštovati.« Bistroumno je
spoznal, da sta bila Adam in Eva pred izgonom iz raja in po njem
36 Posvetilo kralju Maksimilijanu Češkemu v delu Edni kratki razumni nauci,
naipotrebnei i prudnei (cirilica), Tübingen 1562 (Sakrausky, str. 252).
118
