Page 177 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 177
ANNA-MARIA LESIGANG - BRUCKMÜLLER
Erazem v spodnjem pismu upa, da Nemci zmorejo slediti dobre-
mu zgledu Anglije in pregnati barbaries iz svoje dežele: leta 1519 piše
iz Antwerpna Albertu Brandenburškemu:
Apud Anglos triumphant bonae litterae. Rex ipse cum sua Regina,
Cardinales ambo, Episcopi ferme omnes toto pectore tuentur, fovent,
alunt ornantque. Rabulis omnibus per Regem impositum est silen-
tium. Spero idem fore apud Germanos, si tuae reverendissimae dig-
nitatis tuique similium favor aspirarit: quod ut faciat, etiam atque
etiam rogo. Nihil enim non moliuntur sycophantae quidam, praeser-
tim hic ubi barbaries terris excessura videtur extrema posuisse vesti-
gia: quanquam et hi mitescunt, incipiuntque suam stulticiam agno-
scere.35
Pri Angležih dobre vede [humanizem] slavijo zmago. Sam kralj s
svojo kraljico, oba kardinala, skoraj vsi škofi jih ščitijo z vsem srcem,
jih podpirajo, hranijo in krasijo. Kralj je vsem rabulistom naložil
molk. Upam, da se bo isto zgodilo tudi pri Nemcih, če bo naklonje-
nost tvojega prečastitega dostojanstva in tebi podobnih dostojan-
stvenikov to podpirala: vedno znova prosim, da bi se to zgodilo. Neki
spletkarji namreč naklepajo prav vse, zlasti tu, kjer se zdi, da bo
barbaries zapustila deželo in da dela svoje poslednje korake: pa vendar
tudi ti popuščajo in začenjajo spoznavati svojo neumnost.
Okoli leta 1520 so nemške univerze prevzele humanizem. Shola-
stično teologijo so modernizirali in poleg nje na univerzah dovoljevali
tudi studia humanitatis, filozofijo so poučevali neposredno iz novo
izdanih tekstov, brez srednjeveških komentarjev, mladina se je učila
čiste latinščine – skratka, barbaries se je zdela premagana.36 Toda že v
dvajsetih letih se je situacija na univerzah zopet poslabšala:
Julija leta 1525 je Erazem v Baslu ob kmečkih vojnah pisal Adrianu
Barlandu tole o katastrofalnem stanju (cerkvenega) izobraževanja v
Nemčiji:
35 Allen (gl. op. 26) III, 594.
36 Arno Seifert, Das höhere Schulwesen – Universitäten und Gymnasien. V: Notker
Hammerstein (ur.), Handbuch der deutschen Bildungsgeschichte Bd. I (15.–17.
Jh.), Von der Renaissance und der Reformation bis zum Ende der Glaubens-
kämpfe. 197–374, tu: 248–251.
175
Erazem v spodnjem pismu upa, da Nemci zmorejo slediti dobre-
mu zgledu Anglije in pregnati barbaries iz svoje dežele: leta 1519 piše
iz Antwerpna Albertu Brandenburškemu:
Apud Anglos triumphant bonae litterae. Rex ipse cum sua Regina,
Cardinales ambo, Episcopi ferme omnes toto pectore tuentur, fovent,
alunt ornantque. Rabulis omnibus per Regem impositum est silen-
tium. Spero idem fore apud Germanos, si tuae reverendissimae dig-
nitatis tuique similium favor aspirarit: quod ut faciat, etiam atque
etiam rogo. Nihil enim non moliuntur sycophantae quidam, praeser-
tim hic ubi barbaries terris excessura videtur extrema posuisse vesti-
gia: quanquam et hi mitescunt, incipiuntque suam stulticiam agno-
scere.35
Pri Angležih dobre vede [humanizem] slavijo zmago. Sam kralj s
svojo kraljico, oba kardinala, skoraj vsi škofi jih ščitijo z vsem srcem,
jih podpirajo, hranijo in krasijo. Kralj je vsem rabulistom naložil
molk. Upam, da se bo isto zgodilo tudi pri Nemcih, če bo naklonje-
nost tvojega prečastitega dostojanstva in tebi podobnih dostojan-
stvenikov to podpirala: vedno znova prosim, da bi se to zgodilo. Neki
spletkarji namreč naklepajo prav vse, zlasti tu, kjer se zdi, da bo
barbaries zapustila deželo in da dela svoje poslednje korake: pa vendar
tudi ti popuščajo in začenjajo spoznavati svojo neumnost.
Okoli leta 1520 so nemške univerze prevzele humanizem. Shola-
stično teologijo so modernizirali in poleg nje na univerzah dovoljevali
tudi studia humanitatis, filozofijo so poučevali neposredno iz novo
izdanih tekstov, brez srednjeveških komentarjev, mladina se je učila
čiste latinščine – skratka, barbaries se je zdela premagana.36 Toda že v
dvajsetih letih se je situacija na univerzah zopet poslabšala:
Julija leta 1525 je Erazem v Baslu ob kmečkih vojnah pisal Adrianu
Barlandu tole o katastrofalnem stanju (cerkvenega) izobraževanja v
Nemčiji:
35 Allen (gl. op. 26) III, 594.
36 Arno Seifert, Das höhere Schulwesen – Universitäten und Gymnasien. V: Notker
Hammerstein (ur.), Handbuch der deutschen Bildungsgeschichte Bd. I (15.–17.
Jh.), Von der Renaissance und der Reformation bis zum Ende der Glaubens-
kämpfe. 197–374, tu: 248–251.
175
