Page 179 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 179
ANNA-MARIA LESIGANG - BRUCKMÜLLER
multas res optimas secum traheret in exitium: veluti nunc videmus
ubique frigere linguas ac bonas literas, quas intolerabili degrava-
vit invidia. Iacent prisci scriptores; theologia scholastica, quam
correctam optabamus, non extinctam, obsolescit. Emoriuntur fere
omnes disciplinae liberales. Denique ipsum Evangelii nomen factum
est apud multos invidiosum, adeo ut vix illa profiteri liceat quae
docuit Paulus.39
Vendar ne bom opustil upanja na nek vesel konec te tragedije, od
koderkoli že izvira in kakorkoli že napreduje. Videl sem namreč
prihajati to, da bi, če bi zmago požele strasti posameznih ljudi,
Luthrova poguba potegnila s seboj v propad mnoge zelo dobre stvari:
kakor sedaj vidimo, da jeziki in dobre vede, ki jih je v neznosnem
sovraštvu pritisnil ob zid, povsod zastajajo. Stari pisci so na tleh;
sholastična teologija, za katero smo upali, da bo izboljšana, ne da bo
uničena, izgublja svoj ugled. Skoraj vse lepe umetnosti zamirajo.
Končno je postalo celo ime Evangelija pri mnogih osovraženo, tako
zelo, da se zdi komaj še dovoljeno javno izpovedovati to, kar je učil
Pavel.
Erazem Luthra povsem neprikrito obdolžuje propada humani-
stičnih idealov, čeprav so se reformatorji sami imeli za legitimne
dediče humanizma.40 Erazmov poizkus, da bi spor z Luthrom dvignil
na višjo duhovno raven, je spodletel, ko se je Luther na Erazmov spis
De libero arbitrio odzval s spisom De servo arbitrio, v katerem je napadel
Erazma osebno. Teologi stare cerkve pa so Erazmu očitali, da je s
svojimi spisi utrl pot reformaciji. Erazem sedaj zagrenjen krivi prote-
stante, da povsod, kjer so prišli na oblast, preprečujejo svobodno
izražanje mnenja in uničujejo vso pravo kulturo.41
Nekateri reformatorji so po drugi strani trdili, da je te verske spore
mogoče zatreti le, če se odstrani tudi humanizem. V dopisu iz Frei-
burga iz leta 1531 Erazem opisuje, kako je vse bolj izpostavljen
sovražnostim protestantov in kako je izgubil skoraj vse prijatelje, ker
se ni hotel priključiti reformirancem:
39 Allen (gl. op. 26) VI, 276.
40 Seifert (gl. op. 36), 256.
41 Augustijn (gl. op. 24), 3.
177
multas res optimas secum traheret in exitium: veluti nunc videmus
ubique frigere linguas ac bonas literas, quas intolerabili degrava-
vit invidia. Iacent prisci scriptores; theologia scholastica, quam
correctam optabamus, non extinctam, obsolescit. Emoriuntur fere
omnes disciplinae liberales. Denique ipsum Evangelii nomen factum
est apud multos invidiosum, adeo ut vix illa profiteri liceat quae
docuit Paulus.39
Vendar ne bom opustil upanja na nek vesel konec te tragedije, od
koderkoli že izvira in kakorkoli že napreduje. Videl sem namreč
prihajati to, da bi, če bi zmago požele strasti posameznih ljudi,
Luthrova poguba potegnila s seboj v propad mnoge zelo dobre stvari:
kakor sedaj vidimo, da jeziki in dobre vede, ki jih je v neznosnem
sovraštvu pritisnil ob zid, povsod zastajajo. Stari pisci so na tleh;
sholastična teologija, za katero smo upali, da bo izboljšana, ne da bo
uničena, izgublja svoj ugled. Skoraj vse lepe umetnosti zamirajo.
Končno je postalo celo ime Evangelija pri mnogih osovraženo, tako
zelo, da se zdi komaj še dovoljeno javno izpovedovati to, kar je učil
Pavel.
Erazem Luthra povsem neprikrito obdolžuje propada humani-
stičnih idealov, čeprav so se reformatorji sami imeli za legitimne
dediče humanizma.40 Erazmov poizkus, da bi spor z Luthrom dvignil
na višjo duhovno raven, je spodletel, ko se je Luther na Erazmov spis
De libero arbitrio odzval s spisom De servo arbitrio, v katerem je napadel
Erazma osebno. Teologi stare cerkve pa so Erazmu očitali, da je s
svojimi spisi utrl pot reformaciji. Erazem sedaj zagrenjen krivi prote-
stante, da povsod, kjer so prišli na oblast, preprečujejo svobodno
izražanje mnenja in uničujejo vso pravo kulturo.41
Nekateri reformatorji so po drugi strani trdili, da je te verske spore
mogoče zatreti le, če se odstrani tudi humanizem. V dopisu iz Frei-
burga iz leta 1531 Erazem opisuje, kako je vse bolj izpostavljen
sovražnostim protestantov in kako je izgubil skoraj vse prijatelje, ker
se ni hotel priključiti reformirancem:
39 Allen (gl. op. 26) VI, 276.
40 Seifert (gl. op. 36), 256.
41 Augustijn (gl. op. 24), 3.
177
