Page 180 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 180
RAZPRAVE, [TUDIJE
… ut quisque antea fuerat iuratissimus amicus, ita vehemen-
tissimus hostis esse coepit. Nec licuit interim illis placatioribus uti,
adversus quos pro linguis ac bonis litteris gnaviter steteram, qui
mundo persuadere conati sunt hoc religionis incendium non posse
restingui, nisi simul oppressis et litteris humanioribus et harum
fautoribus, inter quos precipuas tribuunt Erasmo.42
… kdor je bil prej najbolj zaprisežen prijatelj, je postal najhujši so-
vražnik. Medtem tudi ni bilo več mogoče občevati s tistimi spravljivej-
šimi, proti katerim sem se vneto zavzemal za jezike in dobre vede, ki so
poizkušali prepričati svet, da tega verskega požara ni mogoče pogasiti,
če se obenem ne zatrejo tudi humanistične vede in pospeševalci huma-
nističnih spisov, med katerimi pripisujejo najodličnejše Erazmu.
Navedeno mesto pa razen tega kaže, da vprašanje razmerja med
reformacijo in humanizmom ni tako jasno in nedvoumno.43
Očitno je torej, da Trubar-Kreljevega pisma Bohoriču ni mogoče
razumeti kot opis konkretnega klavrnega stanja izobrazbe na Kranj-
skem in Štajerskem, temveč da se pismo uvršča med humanistična
pisma, katerih avtorji so vedno stremeli za najvišjim idealom izo-
brazbe. To kaže tudi dejstvo, da je Trubar uporabljal latinščino le v
nekaterih okoliščinah. Prevajalcema hrvaške Nove zaveze – z njunim
delom je bil zelo nezadovoljen in z njim ni hotel imeti nobenega
opravka – je tako pisal v jeziku učenjaka;44 kmalu nato je v nemškem
pismu enemu izmed njih ubral zopet prijaznejše strune.45 Švicar-
skemu reformatorju Heinrichu Bullingerju je naslovil pet pisem, eno
izmed njih v latinščini.46 To pismo je bilo poročilo o njegovi učeni
prevajalski dejavnosti in hkrati spremno pismo k »vzorcu« treh
tiskanih pol. Najbrž se mu je zdelo primerneje, da je v tem primeru
uporabil latinščino. Znano je njegovo opravičilo, ki ga je v drugem
42 Allen (gl. op. 26) IX, 181.
43 Prim. tudi Primož Simoniti, K vprašanju razmerja med humanizmom in reformacijo.
V: isti, Med humanisti in starimi knjigami (Razprave in eseji 59), Ljubljana 2007,
22–36; tu: 27sl.
44 Antonu Dalmati in Štefanu Konzulu; Rajhman (gl. op. 2), 135sl.
45 Antonu Dalmati; Rajhman (gl. op. 2), 137.
46 Rajhman (gl. op. 2), 32sl.
178
… ut quisque antea fuerat iuratissimus amicus, ita vehemen-
tissimus hostis esse coepit. Nec licuit interim illis placatioribus uti,
adversus quos pro linguis ac bonis litteris gnaviter steteram, qui
mundo persuadere conati sunt hoc religionis incendium non posse
restingui, nisi simul oppressis et litteris humanioribus et harum
fautoribus, inter quos precipuas tribuunt Erasmo.42
… kdor je bil prej najbolj zaprisežen prijatelj, je postal najhujši so-
vražnik. Medtem tudi ni bilo več mogoče občevati s tistimi spravljivej-
šimi, proti katerim sem se vneto zavzemal za jezike in dobre vede, ki so
poizkušali prepričati svet, da tega verskega požara ni mogoče pogasiti,
če se obenem ne zatrejo tudi humanistične vede in pospeševalci huma-
nističnih spisov, med katerimi pripisujejo najodličnejše Erazmu.
Navedeno mesto pa razen tega kaže, da vprašanje razmerja med
reformacijo in humanizmom ni tako jasno in nedvoumno.43
Očitno je torej, da Trubar-Kreljevega pisma Bohoriču ni mogoče
razumeti kot opis konkretnega klavrnega stanja izobrazbe na Kranj-
skem in Štajerskem, temveč da se pismo uvršča med humanistična
pisma, katerih avtorji so vedno stremeli za najvišjim idealom izo-
brazbe. To kaže tudi dejstvo, da je Trubar uporabljal latinščino le v
nekaterih okoliščinah. Prevajalcema hrvaške Nove zaveze – z njunim
delom je bil zelo nezadovoljen in z njim ni hotel imeti nobenega
opravka – je tako pisal v jeziku učenjaka;44 kmalu nato je v nemškem
pismu enemu izmed njih ubral zopet prijaznejše strune.45 Švicar-
skemu reformatorju Heinrichu Bullingerju je naslovil pet pisem, eno
izmed njih v latinščini.46 To pismo je bilo poročilo o njegovi učeni
prevajalski dejavnosti in hkrati spremno pismo k »vzorcu« treh
tiskanih pol. Najbrž se mu je zdelo primerneje, da je v tem primeru
uporabil latinščino. Znano je njegovo opravičilo, ki ga je v drugem
42 Allen (gl. op. 26) IX, 181.
43 Prim. tudi Primož Simoniti, K vprašanju razmerja med humanizmom in reformacijo.
V: isti, Med humanisti in starimi knjigami (Razprave in eseji 59), Ljubljana 2007,
22–36; tu: 27sl.
44 Antonu Dalmati in Štefanu Konzulu; Rajhman (gl. op. 2), 135sl.
45 Antonu Dalmati; Rajhman (gl. op. 2), 137.
46 Rajhman (gl. op. 2), 32sl.
178
