Page 183 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 183
Zvonimir [trubelj
O PRIMO@U TRUBARJU KOT IZRAZITI
IN MO^NI OSEBNOSTI
Primož Trubar stopa pred nas kot človek z močno pozitivno
samozavestjo. Samozavest ni le prirojena lastnost; če ostane pri tem,
je lahko zelo omejena, egocentrična in največkrat destruktivna, ker
ni dovolj socialna in v službi širše človeške skupnosti. Prava samo-
zavest je v človeka vgrajena že v zgodnjem otroštvu, kot rad poudarja
psihoterapevt Erik H. Erikson, ki je nadgradil Freuda in Junga s
pomembnimi uvidi na psihosocialnem področju. Na tem osnovnem
temelju zaupanja, Erikson pravi celo »pra-zaupanja«,1 jo dograjujeta
vzgoja in izobraževanje. Zato je pozitivna samozavest tudi pridobljena
in privzgojena.
1 Erik H. Erikson je v 70. letih 20. stoletja izdelal psihosocialno teorijo
osebnostnega razvoja v osmih zaporednih ciklih. Prvi se nanaša na otrokovo
dobo hranjenja z materinim mlekom. Tu otrok pridobi zaupanje (pra-zaupanje)
ali pa, v negativnem primeru, osnovno nezaupanje. Mati je tu odločilna oseba.
V drugem ciklu, ki zaobsega zgodnje otroštvo, si otrok gradi svojo avtonomijo,
v nasprotnem primeru pa pridobiva občutek sramu ali dvoma. Oba starša sta
tu odločilna. V tretjem obdobju osebnega razvoja, ki se dogaja v otrokovem
obdobju igre, se razvija njegova iniciativnost, v nasprotenem primeru pa občutki
krivde. Tu je odločilno družinsko jedro. V četrtem, šolskem obdobju se izgrajuje
njegov občutek za delavnost, v nasprotnem primeru pa občutek manjvrednosti.
Odločilno je tu otrokovo bivalno okolje in šola. V petem, pri Eriksonu zelo
poudarjenem obdobju, v fazi odraščanja in pubertete, mladostnik gradi občutek
za identiteto, v nasprotnem primeru pride do razpršene identitete. Tu so odločilni
predvsem prijateljska skupina, drugi, ki so zunaj družine, in predvsem vzorniki
(na tej predpostavki obravnavam pri Trubarju vlogo škofa Petra Bonoma). V
šesti fazi osebnostnega razvoja, v t. i. obdobju zgodnje odraslosti, človek zgradi
prostor svoje intimnosti, v nasprotnem primeru pa občutek izolacije. Tu so
odločilni prijatelji, spolni partnerji, sodelavci in rivali. V sedmem obdobju, ki
obsega človekovo odraslo dobo, je čas za »generativnost«, rodnost, zrelo in
181
O PRIMO@U TRUBARJU KOT IZRAZITI
IN MO^NI OSEBNOSTI
Primož Trubar stopa pred nas kot človek z močno pozitivno
samozavestjo. Samozavest ni le prirojena lastnost; če ostane pri tem,
je lahko zelo omejena, egocentrična in največkrat destruktivna, ker
ni dovolj socialna in v službi širše človeške skupnosti. Prava samo-
zavest je v človeka vgrajena že v zgodnjem otroštvu, kot rad poudarja
psihoterapevt Erik H. Erikson, ki je nadgradil Freuda in Junga s
pomembnimi uvidi na psihosocialnem področju. Na tem osnovnem
temelju zaupanja, Erikson pravi celo »pra-zaupanja«,1 jo dograjujeta
vzgoja in izobraževanje. Zato je pozitivna samozavest tudi pridobljena
in privzgojena.
1 Erik H. Erikson je v 70. letih 20. stoletja izdelal psihosocialno teorijo
osebnostnega razvoja v osmih zaporednih ciklih. Prvi se nanaša na otrokovo
dobo hranjenja z materinim mlekom. Tu otrok pridobi zaupanje (pra-zaupanje)
ali pa, v negativnem primeru, osnovno nezaupanje. Mati je tu odločilna oseba.
V drugem ciklu, ki zaobsega zgodnje otroštvo, si otrok gradi svojo avtonomijo,
v nasprotnem primeru pa pridobiva občutek sramu ali dvoma. Oba starša sta
tu odločilna. V tretjem obdobju osebnega razvoja, ki se dogaja v otrokovem
obdobju igre, se razvija njegova iniciativnost, v nasprotenem primeru pa občutki
krivde. Tu je odločilno družinsko jedro. V četrtem, šolskem obdobju se izgrajuje
njegov občutek za delavnost, v nasprotnem primeru pa občutek manjvrednosti.
Odločilno je tu otrokovo bivalno okolje in šola. V petem, pri Eriksonu zelo
poudarjenem obdobju, v fazi odraščanja in pubertete, mladostnik gradi občutek
za identiteto, v nasprotnem primeru pride do razpršene identitete. Tu so odločilni
predvsem prijateljska skupina, drugi, ki so zunaj družine, in predvsem vzorniki
(na tej predpostavki obravnavam pri Trubarju vlogo škofa Petra Bonoma). V
šesti fazi osebnostnega razvoja, v t. i. obdobju zgodnje odraslosti, človek zgradi
prostor svoje intimnosti, v nasprotnem primeru pa občutek izolacije. Tu so
odločilni prijatelji, spolni partnerji, sodelavci in rivali. V sedmem obdobju, ki
obsega človekovo odraslo dobo, je čas za »generativnost«, rodnost, zrelo in
181
