Page 23 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 23
MARKO KER[EVAN
se mi postavi vprašanje, kateremu delu naj se tako posvetim, katero
delo naj posvetim Bogu, katero delo lahko najbolje opravljam v Božjo
slavo in preverjanje svojega stanja milosti. »Poklicanost v poklic« je
postalo vprašanje človekovega iskanja in izbire, versko motiviranega
iskanja in izbire: kaj so darovi in možnosti, ki mi jih je Bog dal in
ponudil. Za kaj sem (od Boga) notranje na-dar-jen (!) in kakšne
zunanje pogoje in okoliščine za uspešno delo v njegovo slavo mi Bog
ponuja. Jasno, da se taka versko motivirana vprašanja in iskanja niso
mogla množičneje dogajati v negibnih, hierarhičnih fevdalno-stanov-
skih odnosih: (p)odpirala so nastajajoči meščanski svet moderne
družbe, svobodnega trga, kapitala in dela …
V razviti, moderni družbi so, kot ugotavlja že Weber v začetku
20. stoletja, take verske spodbude usahnile in/ali postale nepotrebne.
Poklicna in strokovna etika zdaj lahko obstaja brez njih (vključno s
»fahidiotizmom«, v katerega se lahko izrodi); podjetnost in/kot
samopotrjevanje in samopreverjanje deluje osamosvojeno in brez
protestantsko krščanskih spodbud (vključno s hybrisom, ki jo lahko
spremlja). Kot je pisal že Marx, ima »kult denarja« zdaj sam »svoj
asketizem, svoje odpovedovanje, svoje samožrtvovanje – varčnost in
zmernost, zaničevanje posvetnih in minljivih užitkov, svoj gon za
večnim zakladom«, čeprav je Marx v tem (še) videl »zvezo med angle-
škim puritanstvom ali tudi holandskim protestantizmom in pridobi-
vanjem denarja« (Marx, Engels, Lenin, 1980: 203). Še več, danes »kult
denarja« tudi k asketizmu ni več usmerjen, zdaj kot da raste predvsem
iz gona po potrošnji in moči …
Toda bili bi kratkovidni in domišljavi, če se ob dosežkih in kritikah
take modernosti ne bi spraševali po njenih koreninah in dometih. Še
posebej zato, ker/če se vsaj zamislimo ob Troeltschevem sto let starem
opozorilu/svarilu: »Ohranjajmo to religiozno metafizično načelo
svobode, protestantizem, sicer bomo ob svobodo in osebnost v
trenutku, ko se bomo z njima in napredkom najbolj ponašali.«
(Troeltsch, 1997: 150; Kerševan, 2001: 15.)
In Trubar oz. slovenski protestantizem v tej zvezi? Weber o slovanskih
jezikih ob besedi poklic ni govoril, opažal je le razliko med german-
skimi in romanskimi. Slovenščina ima in uporablja besedo poklic kot
narodi in jeziki, ki jim je dalo (vsaj v tej zvezi) pečat protestantsko
21
se mi postavi vprašanje, kateremu delu naj se tako posvetim, katero
delo naj posvetim Bogu, katero delo lahko najbolje opravljam v Božjo
slavo in preverjanje svojega stanja milosti. »Poklicanost v poklic« je
postalo vprašanje človekovega iskanja in izbire, versko motiviranega
iskanja in izbire: kaj so darovi in možnosti, ki mi jih je Bog dal in
ponudil. Za kaj sem (od Boga) notranje na-dar-jen (!) in kakšne
zunanje pogoje in okoliščine za uspešno delo v njegovo slavo mi Bog
ponuja. Jasno, da se taka versko motivirana vprašanja in iskanja niso
mogla množičneje dogajati v negibnih, hierarhičnih fevdalno-stanov-
skih odnosih: (p)odpirala so nastajajoči meščanski svet moderne
družbe, svobodnega trga, kapitala in dela …
V razviti, moderni družbi so, kot ugotavlja že Weber v začetku
20. stoletja, take verske spodbude usahnile in/ali postale nepotrebne.
Poklicna in strokovna etika zdaj lahko obstaja brez njih (vključno s
»fahidiotizmom«, v katerega se lahko izrodi); podjetnost in/kot
samopotrjevanje in samopreverjanje deluje osamosvojeno in brez
protestantsko krščanskih spodbud (vključno s hybrisom, ki jo lahko
spremlja). Kot je pisal že Marx, ima »kult denarja« zdaj sam »svoj
asketizem, svoje odpovedovanje, svoje samožrtvovanje – varčnost in
zmernost, zaničevanje posvetnih in minljivih užitkov, svoj gon za
večnim zakladom«, čeprav je Marx v tem (še) videl »zvezo med angle-
škim puritanstvom ali tudi holandskim protestantizmom in pridobi-
vanjem denarja« (Marx, Engels, Lenin, 1980: 203). Še več, danes »kult
denarja« tudi k asketizmu ni več usmerjen, zdaj kot da raste predvsem
iz gona po potrošnji in moči …
Toda bili bi kratkovidni in domišljavi, če se ob dosežkih in kritikah
take modernosti ne bi spraševali po njenih koreninah in dometih. Še
posebej zato, ker/če se vsaj zamislimo ob Troeltschevem sto let starem
opozorilu/svarilu: »Ohranjajmo to religiozno metafizično načelo
svobode, protestantizem, sicer bomo ob svobodo in osebnost v
trenutku, ko se bomo z njima in napredkom najbolj ponašali.«
(Troeltsch, 1997: 150; Kerševan, 2001: 15.)
In Trubar oz. slovenski protestantizem v tej zvezi? Weber o slovanskih
jezikih ob besedi poklic ni govoril, opažal je le razliko med german-
skimi in romanskimi. Slovenščina ima in uporablja besedo poklic kot
narodi in jeziki, ki jim je dalo (vsaj v tej zvezi) pečat protestantsko
21
