Page 21 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 21
MARKO KER[EVAN
moderne znanosti, je pa spodbujal znanstveno mišljenje. »Odčaranje
sveta« (Weber), izločitev magije in magične religioznosti, razpolož-
ljivost sveta za racionalno raziskovanje in obvladovanje, je skupno
protestantskemu krščanstvu in modernim znanostim; v tej drži se
medsebojno podpirata, ne glede na konflikte, ki nastajajo ob različ-
nem pojmovanju Božjih prepovedi (npr.: »Ne ubijaj!«).
POKLIC IN POKLICANOST
V PROTESTANTSKEM KRŠČANSTVU
Zaustavimo se posebej pri izrazu, ki smo ga ravnokar srečali in
govori o znanstvenem delu kot POKLICU – pri besedi, ki po Webru
izraža enega od temeljnih prispevkov protestantskega krščanstva k
nastanku moderne družbe kot družbe modernega delovnega etosa
in etike. Gre za uporabo izraza poklic za posvetno dejavnost tiste vrste,
ki jo Weber opiše kot »trajno dejavnost v procesu delitve dela, ki je
običajno vir zaslužka in s tem stalen ekonomski eksistenčni temelj«
ter za katero se običajno tudi ustrezno usposablja. Torej za uporabo
istega izraza/besede, ki je v Svetem pismu, posebej v Pavlovih pismih
Rimljanom in Korinčanom, uporabljana za Božji klic, za Božjo
poklicanost človeka v odrešenje. Po Webru imajo besedo poklic (Beruf,
calling ipd.) za označevanje posvetnega dela le protestantski narodi,
natančneje, jeziki (germanskih) narodov, na katere so odločilno
vplivali Luthrovi in drugi protestantski prevodi Biblije (Weber, 1988:
66–70; 1972: 63 ff). V romanskih jezikih se izraz poklic(anost) (vocatio)
uporablja le za duhovniško in redovniško poklicanost ali kvečjemu
še za kakšen posebno vzvišen poklic, npr. za umetnika. Luther in
njegovi so dali s tem izrazom religiozni smisel vsakemu človekovemu
delu (ki se opravlja v pravem verskem duhu) in odpravili vsak pri-
vilegij posebnih duhovniških, meniških, asketskih dejavnosti. (V
ozadju sta seveda načeli opravičenosti samo po veri in splošnega
duhovništva vseh verujočih…)
Luther naj bi prvič uporabil izraz poklic za oznako človekovega
delovanja in položaja v prevodu Jezusa Siraha (11,20). Uporabil ga je v
današnjem pomenu, torej brez religioznega naboja. Most med nekda-
njo uporabo besede poklic izključno za posebno (mesijansko) poklica-
19
moderne znanosti, je pa spodbujal znanstveno mišljenje. »Odčaranje
sveta« (Weber), izločitev magije in magične religioznosti, razpolož-
ljivost sveta za racionalno raziskovanje in obvladovanje, je skupno
protestantskemu krščanstvu in modernim znanostim; v tej drži se
medsebojno podpirata, ne glede na konflikte, ki nastajajo ob različ-
nem pojmovanju Božjih prepovedi (npr.: »Ne ubijaj!«).
POKLIC IN POKLICANOST
V PROTESTANTSKEM KRŠČANSTVU
Zaustavimo se posebej pri izrazu, ki smo ga ravnokar srečali in
govori o znanstvenem delu kot POKLICU – pri besedi, ki po Webru
izraža enega od temeljnih prispevkov protestantskega krščanstva k
nastanku moderne družbe kot družbe modernega delovnega etosa
in etike. Gre za uporabo izraza poklic za posvetno dejavnost tiste vrste,
ki jo Weber opiše kot »trajno dejavnost v procesu delitve dela, ki je
običajno vir zaslužka in s tem stalen ekonomski eksistenčni temelj«
ter za katero se običajno tudi ustrezno usposablja. Torej za uporabo
istega izraza/besede, ki je v Svetem pismu, posebej v Pavlovih pismih
Rimljanom in Korinčanom, uporabljana za Božji klic, za Božjo
poklicanost človeka v odrešenje. Po Webru imajo besedo poklic (Beruf,
calling ipd.) za označevanje posvetnega dela le protestantski narodi,
natančneje, jeziki (germanskih) narodov, na katere so odločilno
vplivali Luthrovi in drugi protestantski prevodi Biblije (Weber, 1988:
66–70; 1972: 63 ff). V romanskih jezikih se izraz poklic(anost) (vocatio)
uporablja le za duhovniško in redovniško poklicanost ali kvečjemu
še za kakšen posebno vzvišen poklic, npr. za umetnika. Luther in
njegovi so dali s tem izrazom religiozni smisel vsakemu človekovemu
delu (ki se opravlja v pravem verskem duhu) in odpravili vsak pri-
vilegij posebnih duhovniških, meniških, asketskih dejavnosti. (V
ozadju sta seveda načeli opravičenosti samo po veri in splošnega
duhovništva vseh verujočih…)
Luther naj bi prvič uporabil izraz poklic za oznako človekovega
delovanja in položaja v prevodu Jezusa Siraha (11,20). Uporabil ga je v
današnjem pomenu, torej brez religioznega naboja. Most med nekda-
njo uporabo besede poklic izključno za posebno (mesijansko) poklica-
19
