Page 18 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 18
RAZPRAVE, [TUDIJE
Božjo (za)hvalo in slavo. Prav zmožnost take življenjske drže, takega
»življenjskega sloga«, je pričala o zaresni hvaležnosti, ta pa o zaresni
gotovosti vere. »Delajte tako, kot delajo tisti, ki trdno verujejo (v svojo
izbranost)«, so svetovali pridigarji negotovim vernikom, ugotavlja
Weber: uspešnost pri delu je bila le dodatna, zunanja opora in spod-
buda.
Zanimivo, kako je v katoliških okoljih kalvinistično verovanje v
predestinacijo doživljano izključno kot kruto, celo mazohistično
verovanje, ki potiska človeka v najglobljo negotovost in strah (Preg-
ljevi protestanti, denimo, brezupno iščejo znamenja svoje izvolitve).2
Nepredstavljivo jim je, da je verovanje v predestinacijo lahko – in da
je tudi bilo – temelj notranje trdnosti in zaupanja prav v negotovih in
sovražnih okoliščinah stiske in poraza. Oberman posebej opozarja,
kako je vera v predestinacijo v 16. stoletju zaživela v tem smislu prav
med najbolj ogroženimi begunci in preganjanci zaradi vere (Ober-
man, 2003: 206 ff, 226–229). Karikatura kalvinističnega verovanja –
in vsak način verovanja ima svoje karikature – je elitizem, elitistično
prepričanje, da verovanje v Božjo izbranost daje tako verujočim
posebne pravice in dolžnosti pri vodenju neodrešene množice. Seku-
larizirana verzija take elitistične drže naj bi po Parsonsu bila navzoča
pri kasnejših jakobinskih in boljševiških/komunističnih revolucio-
narjih (npr. Parsons, 1978: 200–207).
Drugi veliki prispevek reformacije in protestantskega krščanstva
k značilnostim moderne družbe naj bi bil prispevek k »institucio-
naliziranemu individualizmu«, k uveljavljanju in spoštovanju indi-
vidualnih človekovih pravic, nenazadnje seveda verske svobode: to je,
kot je znano, predmet raziskovanja Ernsta Troeltscha in njegovega
sodobnika Georga Jellineka:
»Ločitev cerkve in države, toleriranje različnih verskih skupnosti,
njihovo svobodno formiranje, svoboda izražanja prepričanja in mnenj
2 O Pregljevem videnju in upodobitvi protestantizma v delih Bogovec Jernej, Magi-
ster Anton in Sin pogubljenja sem pisal v referatu, ki je bil predstavljen na simpoziju
ob 400. obletnici Trubarjeve smrti v Tübingenu leta 1986 in je objavljen v
zborniku s tega simpozija (Kluge, 1995: 539–548) V slovenščini je pod naslovom
Protestantski »tuji duh« in »katoliška slovenska duša« objavljen v: Sodobnost 35, 1987,
1, 63–69.
16
Božjo (za)hvalo in slavo. Prav zmožnost take življenjske drže, takega
»življenjskega sloga«, je pričala o zaresni hvaležnosti, ta pa o zaresni
gotovosti vere. »Delajte tako, kot delajo tisti, ki trdno verujejo (v svojo
izbranost)«, so svetovali pridigarji negotovim vernikom, ugotavlja
Weber: uspešnost pri delu je bila le dodatna, zunanja opora in spod-
buda.
Zanimivo, kako je v katoliških okoljih kalvinistično verovanje v
predestinacijo doživljano izključno kot kruto, celo mazohistično
verovanje, ki potiska človeka v najglobljo negotovost in strah (Preg-
ljevi protestanti, denimo, brezupno iščejo znamenja svoje izvolitve).2
Nepredstavljivo jim je, da je verovanje v predestinacijo lahko – in da
je tudi bilo – temelj notranje trdnosti in zaupanja prav v negotovih in
sovražnih okoliščinah stiske in poraza. Oberman posebej opozarja,
kako je vera v predestinacijo v 16. stoletju zaživela v tem smislu prav
med najbolj ogroženimi begunci in preganjanci zaradi vere (Ober-
man, 2003: 206 ff, 226–229). Karikatura kalvinističnega verovanja –
in vsak način verovanja ima svoje karikature – je elitizem, elitistično
prepričanje, da verovanje v Božjo izbranost daje tako verujočim
posebne pravice in dolžnosti pri vodenju neodrešene množice. Seku-
larizirana verzija take elitistične drže naj bi po Parsonsu bila navzoča
pri kasnejših jakobinskih in boljševiških/komunističnih revolucio-
narjih (npr. Parsons, 1978: 200–207).
Drugi veliki prispevek reformacije in protestantskega krščanstva
k značilnostim moderne družbe naj bi bil prispevek k »institucio-
naliziranemu individualizmu«, k uveljavljanju in spoštovanju indi-
vidualnih človekovih pravic, nenazadnje seveda verske svobode: to je,
kot je znano, predmet raziskovanja Ernsta Troeltscha in njegovega
sodobnika Georga Jellineka:
»Ločitev cerkve in države, toleriranje različnih verskih skupnosti,
njihovo svobodno formiranje, svoboda izražanja prepričanja in mnenj
2 O Pregljevem videnju in upodobitvi protestantizma v delih Bogovec Jernej, Magi-
ster Anton in Sin pogubljenja sem pisal v referatu, ki je bil predstavljen na simpoziju
ob 400. obletnici Trubarjeve smrti v Tübingenu leta 1986 in je objavljen v
zborniku s tega simpozija (Kluge, 1995: 539–548) V slovenščini je pod naslovom
Protestantski »tuji duh« in »katoliška slovenska duša« objavljen v: Sodobnost 35, 1987,
1, 63–69.
16
