Page 247 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 247
TONE RAVNIKAR
Plemiška družina ne pusti priti uradnemu katoliškemu župniku.
Učitelj [»pedagogus«], ki je doma iz Šoštanja, biva pri Sauerju.«
Vidimo, da je bilo v tem času luteranstvo vezano izključno le še na
plemiško rodbino. Tisto, kar je izredno zanimivo v tej vestički, pa je
podatek, da je bil učitelj doma iz Šoštanja, se pravi domačin, ki je
dosegel neko višjo izobrazbeno stopnjo. Skoraj gotovo ni bil pleme-
nitega rodu, saj smemo domnevati, da bi poročevalec v tem primeru
to poudaril ter bi omenil vsaj njegov rod, če že ne tudi imena. Ali je ta
»pedagogus« že plod dela osnovne šole v Velenju, je vprašljivo, vendar
je gotovo, da je njegova izobrazba v veliki meri povezana s sistema-
tičnim pedagoškim delom luteranov, ki ga žal v takšni meri katoliška
reformacija ni nadaljevala.
O velikem razmahu, ki ga je v Šaleški dolini doseglo luteranstvo,
govori tudi dejstvo, da so bili med glavnimi pobudniki in financerji
zgraditve edine cerkve, ki so jo protestanti na novo zgradili na
slovenskih tleh, molilnice v Golčah pri Žalcu, plemiči iz Šaleške
doline. Posebej se omenjajo Baltazar Wagen iz Velenja, Jurij in Hektor
Trebniška iz Švarcenštajna, Hans Helfenberški in Krištof Herič iz
Turna. V Golčah je deloval eden najznamenitejših luteranskih predi-
kantov, Ivan Dolijanski, ki je pred tem nekaj časa bival tudi na gradu
Švarcenštajn pri Juriju Trebniškemu. Poleg gradu Velenje je bil ravno
grad Švarcenštajn v Lazah glavni luteranski center v dolini. Jurij
Trebniški je bil zelo vplivna figura v javnem življenju na Štajerskem,
saj je bil svetovalec in namestnik nadvojvode Karla na Štajerskem ter
pooblaščenec deželnega sveta. V Narodni in univerzitetni knjižnici v
Ljubljani hranijo tudi popis slovenskih in nemških Biblij, ki so jih
hranili na švarcenštajnskem gradu ter jih od tam razpečevali po
Štajerski.11 Tudi ta popis govori o posebnem pomenu Jurija Trebni-
škega, šentiljskega gradu in seveda Šaleške doline na Štajerskem v 16.
stoletju.
Med protestante je bil zapisan tudi Ferdinand Leisser iz Forhte-
neka (»zu Fortnekh«), ki je imel med ostalim v zastavi tudi urad Žalec
ter si je v tem uradu pred letom 1588 prisvojil dohodke, ki so izhajali
iz odvetniških nalog pri cerkvi sv. Pankracija v Grižah. Leta 1588 je
11 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ms 1063, št. 64, preslikava v Muzeju Velenje.
245
Plemiška družina ne pusti priti uradnemu katoliškemu župniku.
Učitelj [»pedagogus«], ki je doma iz Šoštanja, biva pri Sauerju.«
Vidimo, da je bilo v tem času luteranstvo vezano izključno le še na
plemiško rodbino. Tisto, kar je izredno zanimivo v tej vestički, pa je
podatek, da je bil učitelj doma iz Šoštanja, se pravi domačin, ki je
dosegel neko višjo izobrazbeno stopnjo. Skoraj gotovo ni bil pleme-
nitega rodu, saj smemo domnevati, da bi poročevalec v tem primeru
to poudaril ter bi omenil vsaj njegov rod, če že ne tudi imena. Ali je ta
»pedagogus« že plod dela osnovne šole v Velenju, je vprašljivo, vendar
je gotovo, da je njegova izobrazba v veliki meri povezana s sistema-
tičnim pedagoškim delom luteranov, ki ga žal v takšni meri katoliška
reformacija ni nadaljevala.
O velikem razmahu, ki ga je v Šaleški dolini doseglo luteranstvo,
govori tudi dejstvo, da so bili med glavnimi pobudniki in financerji
zgraditve edine cerkve, ki so jo protestanti na novo zgradili na
slovenskih tleh, molilnice v Golčah pri Žalcu, plemiči iz Šaleške
doline. Posebej se omenjajo Baltazar Wagen iz Velenja, Jurij in Hektor
Trebniška iz Švarcenštajna, Hans Helfenberški in Krištof Herič iz
Turna. V Golčah je deloval eden najznamenitejših luteranskih predi-
kantov, Ivan Dolijanski, ki je pred tem nekaj časa bival tudi na gradu
Švarcenštajn pri Juriju Trebniškemu. Poleg gradu Velenje je bil ravno
grad Švarcenštajn v Lazah glavni luteranski center v dolini. Jurij
Trebniški je bil zelo vplivna figura v javnem življenju na Štajerskem,
saj je bil svetovalec in namestnik nadvojvode Karla na Štajerskem ter
pooblaščenec deželnega sveta. V Narodni in univerzitetni knjižnici v
Ljubljani hranijo tudi popis slovenskih in nemških Biblij, ki so jih
hranili na švarcenštajnskem gradu ter jih od tam razpečevali po
Štajerski.11 Tudi ta popis govori o posebnem pomenu Jurija Trebni-
škega, šentiljskega gradu in seveda Šaleške doline na Štajerskem v 16.
stoletju.
Med protestante je bil zapisan tudi Ferdinand Leisser iz Forhte-
neka (»zu Fortnekh«), ki je imel med ostalim v zastavi tudi urad Žalec
ter si je v tem uradu pred letom 1588 prisvojil dohodke, ki so izhajali
iz odvetniških nalog pri cerkvi sv. Pankracija v Grižah. Leta 1588 je
11 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ms 1063, št. 64, preslikava v Muzeju Velenje.
245
