Page 248 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 248
RAZPRAVE, [TUDIJE
nato trajal sodni postopek, ki ga je vodil proti njemu tamkajšnji
kaplan.12
Ivan Dolijanski je po uničenju molilnice v Golčah našel zatočišče
pri različnih plemičih, ki so še vedno vztrajali v luteranski veri.
Pomembno je poudariti, da se je Dolijanski veliko gibal ravno med
plemiči v Šaleški dolini. Okoli leta 1590 je namesto Jurija Cvečića
postal predikant v Velenju. V urbarju velenjske gospoščine iz leta
159813 izvemo, da je Dolijanski kot velenjski predikant posedoval
določeno posest ter da je imel v najemu tudi vinograd velenjske
gospoščine na pobočju Kožla (nekje v Spodnjih Lazah). Poleg tega pa
je v urbarju velenjske cerkve iz leta 160014 označen Pavel Kvartič iz
kmetije na Oblišah kot predikantov upravnik, katerega dolžnost je
bila 60-dnevna letna tlaka za predikanta. Poleg tega so cerkveni
podložniki tudi izjavili, da je predikant užival tudi odvetništvo, katero
je imel velenjski graščak nad velenjsko cerkvijo. Ta je obsegala tri-
dnevno letno tlako, ki pa so jo zamenjevali s hrano in pijačo. V
dopisovanju, ki je potekalo med škalskim župnikom in ljubljanskim
škofom na eni strani in velenjskim graščakom na drugi strani in o
katerem bomo v naslednjih vrsticah spregovorili nekoliko več, se
škalski župnik večkrat pritožuje, ker je ostal brez navedenih dohod-
kov, katere mu je Wagensberški odvzel ter jih dodelil protestant-
skemu predikantu. Poročilo škalskega župnika Matevža Glušiča iz
leta 1601 govori o tem, da se predikant (tj. Dolijanski) ne pusti mnogo
motiti, temveč gre povsod tja, kjer ga potrebujejo. Tako se je to leto
dalj časa zadrževal na gradu Turn v Škalah pri Žigi Dobrnskem ter
sodeloval tudi pri pokopu matere Sigismunda Neuhausa/Dobrn-
skega v Slovenj Gradcu.
Zgoraj smo že omenili, da je glavni boj v Šaleški dolini potekal
okoli lastništva nad cerkvijo Matere Božje v Velenju.15 Od leta 1574
12 Original pap. (8 listin) v: NALj Gornji Grad, A, f. 132, Prozesse 1588–1603–
1620.
13 Original izgubljen(?), delni prepis v: Orožen 1884, 262–271.
14 Orožen 1884, 234–236.
15 O tem »boju« nas najbolje obveščajo listine, ki so bile konec 19. stoletja še
hranjene v župnijskem arhivu Škale, vendar pa niso dočakale današnjih dni, saj
so, kot kaže, postale ob porušitvi cerkve in župnišča v Škalah zaradi ugrezanja
tal, ki ga je povzročilo izkopavanje lignita v okolici Velenja, žrtev zaničevalskega
246
nato trajal sodni postopek, ki ga je vodil proti njemu tamkajšnji
kaplan.12
Ivan Dolijanski je po uničenju molilnice v Golčah našel zatočišče
pri različnih plemičih, ki so še vedno vztrajali v luteranski veri.
Pomembno je poudariti, da se je Dolijanski veliko gibal ravno med
plemiči v Šaleški dolini. Okoli leta 1590 je namesto Jurija Cvečića
postal predikant v Velenju. V urbarju velenjske gospoščine iz leta
159813 izvemo, da je Dolijanski kot velenjski predikant posedoval
določeno posest ter da je imel v najemu tudi vinograd velenjske
gospoščine na pobočju Kožla (nekje v Spodnjih Lazah). Poleg tega pa
je v urbarju velenjske cerkve iz leta 160014 označen Pavel Kvartič iz
kmetije na Oblišah kot predikantov upravnik, katerega dolžnost je
bila 60-dnevna letna tlaka za predikanta. Poleg tega so cerkveni
podložniki tudi izjavili, da je predikant užival tudi odvetništvo, katero
je imel velenjski graščak nad velenjsko cerkvijo. Ta je obsegala tri-
dnevno letno tlako, ki pa so jo zamenjevali s hrano in pijačo. V
dopisovanju, ki je potekalo med škalskim župnikom in ljubljanskim
škofom na eni strani in velenjskim graščakom na drugi strani in o
katerem bomo v naslednjih vrsticah spregovorili nekoliko več, se
škalski župnik večkrat pritožuje, ker je ostal brez navedenih dohod-
kov, katere mu je Wagensberški odvzel ter jih dodelil protestant-
skemu predikantu. Poročilo škalskega župnika Matevža Glušiča iz
leta 1601 govori o tem, da se predikant (tj. Dolijanski) ne pusti mnogo
motiti, temveč gre povsod tja, kjer ga potrebujejo. Tako se je to leto
dalj časa zadrževal na gradu Turn v Škalah pri Žigi Dobrnskem ter
sodeloval tudi pri pokopu matere Sigismunda Neuhausa/Dobrn-
skega v Slovenj Gradcu.
Zgoraj smo že omenili, da je glavni boj v Šaleški dolini potekal
okoli lastništva nad cerkvijo Matere Božje v Velenju.15 Od leta 1574
12 Original pap. (8 listin) v: NALj Gornji Grad, A, f. 132, Prozesse 1588–1603–
1620.
13 Original izgubljen(?), delni prepis v: Orožen 1884, 262–271.
14 Orožen 1884, 234–236.
15 O tem »boju« nas najbolje obveščajo listine, ki so bile konec 19. stoletja še
hranjene v župnijskem arhivu Škale, vendar pa niso dočakale današnjih dni, saj
so, kot kaže, postale ob porušitvi cerkve in župnišča v Škalah zaradi ugrezanja
tal, ki ga je povzročilo izkopavanje lignita v okolici Velenja, žrtev zaničevalskega
246
