Page 246 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 246
RAZPRAVE, [TUDIJE
Kot odvetnik je imel velenjski graščak pravice do določe količine
dajatev cerkvenih podložnikov.10
V Velenje je Wagen že leta 1573 pripeljal luteranskega predikanta
Andreja Mariusa (Maier) Borrossusa, ki je opravljal luteransko službo
božjo. Poleg tega pa so luterani v skladu s svojo usmeritvijo, da je
potrebno vernikom omogočiti branje Svetega pisma v domačem jeziku
ter da jih je zato potrebno usposobiti v branju in pisanju, leta1574
odprli tudi prvo osnovno šolo v Šaleški dolini. O tej šoli nas prvič
obvesti dopis škalskega župnika Urbana Laknerja, ki pravi: »Imajo
šolnika [»schulmeister«] in so mu dali mizo, kateri v Velenju tudi
pred in po pridigi poje.« Fraza, da so mu »dali mizo«, pomeni seveda,
da je imel ta šolnik svoj prostor za poučevanje. Kje je bil ta prostor,
nas ta dopis ne obvešča, vendar moremo domnevati, da je pouk
potekal v kaplanovi hiši; ta je bila našteta tudi v cerkvenem urbarju
in jo je velenjska cerkev v trgu posedovala. V dopisu Lakner pravi, da
k protestantski maši hodijo tisti, ki razumejo nemško, saj je bil Andrej
Maier Nemec (Borrossus = Prus) in ni znal slovensko. Zato je bilo
tudi njegovo poučevanje omejeno na nemščino in zato pri slovenskih
otrocih manj učinkovito. To so kot težavo kmalu občutili tudi lute-
rani sami, zato so že do leta 1576 pripeljali v Velenje Jurija Cvečića
(Tschwetitsch), ki je bil po rodu sicer Hrvat, vendar je dobro obvladal
slovenski jezik, saj je prišel v Velenje iz Ljubljane ter je sodeloval tudi
v Urachu v knjižnem podjetju Ivana Ungnada pri izdajanju slovenskih
in hrvaških knjig. Z njegovim delovanjem se je kakovost pouka zelo
povečala. Ta prva osnovna šola v Šaleški dolini je propadla skupaj z
luteranstvom okoli leta 1600. Šolstvo v Šaleški dolini se je moralo
zato konec 18. stoletja začeti organizirati povsem na novo. Zadnja
omemba protestantskega učitelja v Velenju je iz leta 1611, vendar
takrat v Velenju že ni bilo več osnovne šole, temveč je bil ta učitelj
»le« privatni učitelj, ki so ga imeli nastavljenega Sauerji, takratni
lastniki velenjske gospoščine. Tega leta je namreč poročal Mihael
Stich, kooperator v Škalah, na sinodi v Gornjem Gradu: »Heretiki, ki
so tu, so plemiči. Govori se, da je prišel k plemiču Sauerju predikant.
Imajo heretične knjige in berejo skupaj s plemiči v nemškem jeziku.
10 Orožen 1884, str. 234–236.
244
Kot odvetnik je imel velenjski graščak pravice do določe količine
dajatev cerkvenih podložnikov.10
V Velenje je Wagen že leta 1573 pripeljal luteranskega predikanta
Andreja Mariusa (Maier) Borrossusa, ki je opravljal luteransko službo
božjo. Poleg tega pa so luterani v skladu s svojo usmeritvijo, da je
potrebno vernikom omogočiti branje Svetega pisma v domačem jeziku
ter da jih je zato potrebno usposobiti v branju in pisanju, leta1574
odprli tudi prvo osnovno šolo v Šaleški dolini. O tej šoli nas prvič
obvesti dopis škalskega župnika Urbana Laknerja, ki pravi: »Imajo
šolnika [»schulmeister«] in so mu dali mizo, kateri v Velenju tudi
pred in po pridigi poje.« Fraza, da so mu »dali mizo«, pomeni seveda,
da je imel ta šolnik svoj prostor za poučevanje. Kje je bil ta prostor,
nas ta dopis ne obvešča, vendar moremo domnevati, da je pouk
potekal v kaplanovi hiši; ta je bila našteta tudi v cerkvenem urbarju
in jo je velenjska cerkev v trgu posedovala. V dopisu Lakner pravi, da
k protestantski maši hodijo tisti, ki razumejo nemško, saj je bil Andrej
Maier Nemec (Borrossus = Prus) in ni znal slovensko. Zato je bilo
tudi njegovo poučevanje omejeno na nemščino in zato pri slovenskih
otrocih manj učinkovito. To so kot težavo kmalu občutili tudi lute-
rani sami, zato so že do leta 1576 pripeljali v Velenje Jurija Cvečića
(Tschwetitsch), ki je bil po rodu sicer Hrvat, vendar je dobro obvladal
slovenski jezik, saj je prišel v Velenje iz Ljubljane ter je sodeloval tudi
v Urachu v knjižnem podjetju Ivana Ungnada pri izdajanju slovenskih
in hrvaških knjig. Z njegovim delovanjem se je kakovost pouka zelo
povečala. Ta prva osnovna šola v Šaleški dolini je propadla skupaj z
luteranstvom okoli leta 1600. Šolstvo v Šaleški dolini se je moralo
zato konec 18. stoletja začeti organizirati povsem na novo. Zadnja
omemba protestantskega učitelja v Velenju je iz leta 1611, vendar
takrat v Velenju že ni bilo več osnovne šole, temveč je bil ta učitelj
»le« privatni učitelj, ki so ga imeli nastavljenega Sauerji, takratni
lastniki velenjske gospoščine. Tega leta je namreč poročal Mihael
Stich, kooperator v Škalah, na sinodi v Gornjem Gradu: »Heretiki, ki
so tu, so plemiči. Govori se, da je prišel k plemiču Sauerju predikant.
Imajo heretične knjige in berejo skupaj s plemiči v nemškem jeziku.
10 Orožen 1884, str. 234–236.
244
