Page 290 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 290
RAZGRALZEGDLEDII,, VVPOPGOLEGDI LEDI
Ana Pance
REFORMATORSKA KR[^ANSKA CERKEV
V SLOVENIJI
Uvodna predstavitev*
Kalvinizem je ves čas vplival tudi na razvoj slovenskega prote-
stantizma. Zasledimo lahko, da je v 19. stoletju celo obstajala skupina
kalvincev, ki je delovala v Ljubljani, bila pa je povezana z evangeli-
čani, saj so le tako dosegli dovolj veliko število pripadnikov, da jih je
habsburška monarhija priznala kot versko skupnost oziroma versko
občino. Leta 1851 je imela verska občina 332 članov, od tega jih je 219
pripadalo helvetski veroizpovedi, ostali pa augsburški. Kljub temu, da
so v tistem času številčno prevladovali kalvinci oziroma reformiranci,
sta se sčasoma skupini spojili, obstala je le evangeličanska cerkev
augsburške veroizpovedi, ki se je ohranila do danes. Vendar »[…] iz
razpoložljivih virov ni mogoče ugotoviti, kdaj in kako je verska občina izgubila
svoj kalvinski (reformirani) del vernikov in prešla pod cerkveno jurisdikcijo
evangeličanske augsburške cerkve« (Kuzmič, Mihael; gl. Breda Dvořák
Drašler, Oris nastanka in zgodovine evangeličanske cerkvene občine v Ljub-
ljani, Stati inu obstati 3-4, 2006, 251). Tudi Trubar je bil seznanjen s
Calvinovimi nauki, ki so nedvomno tako ali drugače zaznamovali tudi
njegovo teologijo in cerkvenoorganizacijsko misel. Znana so Trubarjeva
dopisovanja s Heinrichom Bullingerjem, ki je pomembno zaznamoval
reformirane verske skupnosti.
V Prekmurju zdaj deluje kalvinska Reformatorska krščanska
cerkev Slovenije. Sedež ima v vasi Motvarjevci (Szentlászló), ki sodi v
občino Prosenjakovci (Pártosfalva). Skupnost se je v Sloveniji na
* Izbrani odlomki in intervju iz diplomske naloge »Reformirana cerkev na
Slovenskem«, izdelane pod mentorstvom prof. dr. Marjana Smrketa na Fakulteti
za družbene vede Univerze v Ljubljani leta 2007.
288
Ana Pance
REFORMATORSKA KR[^ANSKA CERKEV
V SLOVENIJI
Uvodna predstavitev*
Kalvinizem je ves čas vplival tudi na razvoj slovenskega prote-
stantizma. Zasledimo lahko, da je v 19. stoletju celo obstajala skupina
kalvincev, ki je delovala v Ljubljani, bila pa je povezana z evangeli-
čani, saj so le tako dosegli dovolj veliko število pripadnikov, da jih je
habsburška monarhija priznala kot versko skupnost oziroma versko
občino. Leta 1851 je imela verska občina 332 članov, od tega jih je 219
pripadalo helvetski veroizpovedi, ostali pa augsburški. Kljub temu, da
so v tistem času številčno prevladovali kalvinci oziroma reformiranci,
sta se sčasoma skupini spojili, obstala je le evangeličanska cerkev
augsburške veroizpovedi, ki se je ohranila do danes. Vendar »[…] iz
razpoložljivih virov ni mogoče ugotoviti, kdaj in kako je verska občina izgubila
svoj kalvinski (reformirani) del vernikov in prešla pod cerkveno jurisdikcijo
evangeličanske augsburške cerkve« (Kuzmič, Mihael; gl. Breda Dvořák
Drašler, Oris nastanka in zgodovine evangeličanske cerkvene občine v Ljub-
ljani, Stati inu obstati 3-4, 2006, 251). Tudi Trubar je bil seznanjen s
Calvinovimi nauki, ki so nedvomno tako ali drugače zaznamovali tudi
njegovo teologijo in cerkvenoorganizacijsko misel. Znana so Trubarjeva
dopisovanja s Heinrichom Bullingerjem, ki je pomembno zaznamoval
reformirane verske skupnosti.
V Prekmurju zdaj deluje kalvinska Reformatorska krščanska
cerkev Slovenije. Sedež ima v vasi Motvarjevci (Szentlászló), ki sodi v
občino Prosenjakovci (Pártosfalva). Skupnost se je v Sloveniji na
* Izbrani odlomki in intervju iz diplomske naloge »Reformirana cerkev na
Slovenskem«, izdelane pod mentorstvom prof. dr. Marjana Smrketa na Fakulteti
za družbene vede Univerze v Ljubljani leta 2007.
288
