Page 339 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 339
DU[AN VOGLAR
17. Trubarjevo proizvajanje je bilo glokalno.
Trubar je bil sotvorec širokega evropskega toka; danes bi rekli:
sotvorec globalizacije. Toda Trubar je svoje proizvode oblikoval z
veliko samostojnostjo, pravzaprav s presenetljivo veliko samostoj-
nostjo, saj je navsezadnje šlo za občutljivo snov, za verske nauke, pri
katerih je bilo tudi v reformacijskih gibanjih in strujah veliko dogma-
tizma in izključevalnosti. Erazem Rotterdamski, Luther, Calvin,
Zwingli, Bullinger, Dietrich, Flacius, Melanchthon, Andreae – to so
bile močne osebnosti, ki so se v nekaterih prvinah tudi razhajale. Z
vsemi temi je bil Trubar tako ali drugače povezan. Nikoli pa ni bil
stoodstotni, dogmatični privrženec le ene struje. Zaradi skupne
koristi je težil k pomirjanju in složnosti. Svoje proizvode je predvsem
prilagajal domačim razmeram, slovenskemu ljudstvu in njegovim
možnostim. Globalni tok je prilagajal lokalnim okoliščinam in s
takim glokalizmom dosegal boljše učinke. Očitek, da je samo presajal
tuje luteranstvo, je popolnoma neutemeljen. Trubar je ustvarjal
evangeličanstvo na slovenski način.
18. Trubar je kritik in konstruktor, je lahko temelj vizije in izziv.
Trubar je razmišljal in sporočal, kaj je v obstoječem nevzdržno in
kaj kaže nujno spremeniti. Trubar je razmišljal in sporočal, kako in
kaj naj bo v prihodnosti. Kažejo se vzporednice s kritično-konstruk-
torskim odnosom do Evrope, kakršnega je razvil Srečko Kosovel,
pesnik slovitih Integralov. Trubar je svojo vizijo podjetno in podjet-
niško udejanjal, Kosovelu ni bil dan tak trajen vpliv.
*
Spet zazveni vprašanje: Je Trubarja res mogoče šteti za podjetnika?
Saj ni pridobival profita! Toda – toda tudi zdajšnji časi silijo, da se
iztrgamo iz očaranosti s profitom. Kapital se je samovšečno osamo-
svojil od proizvodnje ter se zapletel v svoja slepila in svoje navidezne
produkte, navidezne vrednosti, navidezne vrednote. Vnovič se odpira
temeljno vprašanje: Kaj je pravzaprav bistvo in namen proizvodnih,
storitvenih, javnih, raziskovalnih, razvojnih dejavnosti? Najbrž preži-
vetje vseh članov človeške skupnosti. In še kaj …
337
17. Trubarjevo proizvajanje je bilo glokalno.
Trubar je bil sotvorec širokega evropskega toka; danes bi rekli:
sotvorec globalizacije. Toda Trubar je svoje proizvode oblikoval z
veliko samostojnostjo, pravzaprav s presenetljivo veliko samostoj-
nostjo, saj je navsezadnje šlo za občutljivo snov, za verske nauke, pri
katerih je bilo tudi v reformacijskih gibanjih in strujah veliko dogma-
tizma in izključevalnosti. Erazem Rotterdamski, Luther, Calvin,
Zwingli, Bullinger, Dietrich, Flacius, Melanchthon, Andreae – to so
bile močne osebnosti, ki so se v nekaterih prvinah tudi razhajale. Z
vsemi temi je bil Trubar tako ali drugače povezan. Nikoli pa ni bil
stoodstotni, dogmatični privrženec le ene struje. Zaradi skupne
koristi je težil k pomirjanju in složnosti. Svoje proizvode je predvsem
prilagajal domačim razmeram, slovenskemu ljudstvu in njegovim
možnostim. Globalni tok je prilagajal lokalnim okoliščinam in s
takim glokalizmom dosegal boljše učinke. Očitek, da je samo presajal
tuje luteranstvo, je popolnoma neutemeljen. Trubar je ustvarjal
evangeličanstvo na slovenski način.
18. Trubar je kritik in konstruktor, je lahko temelj vizije in izziv.
Trubar je razmišljal in sporočal, kaj je v obstoječem nevzdržno in
kaj kaže nujno spremeniti. Trubar je razmišljal in sporočal, kako in
kaj naj bo v prihodnosti. Kažejo se vzporednice s kritično-konstruk-
torskim odnosom do Evrope, kakršnega je razvil Srečko Kosovel,
pesnik slovitih Integralov. Trubar je svojo vizijo podjetno in podjet-
niško udejanjal, Kosovelu ni bil dan tak trajen vpliv.
*
Spet zazveni vprašanje: Je Trubarja res mogoče šteti za podjetnika?
Saj ni pridobival profita! Toda – toda tudi zdajšnji časi silijo, da se
iztrgamo iz očaranosti s profitom. Kapital se je samovšečno osamo-
svojil od proizvodnje ter se zapletel v svoja slepila in svoje navidezne
produkte, navidezne vrednosti, navidezne vrednote. Vnovič se odpira
temeljno vprašanje: Kaj je pravzaprav bistvo in namen proizvodnih,
storitvenih, javnih, raziskovalnih, razvojnih dejavnosti? Najbrž preži-
vetje vseh članov človeške skupnosti. In še kaj …
337
