Page 356 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 356
PREVODI
(a) izvoljenost Izraela med narodi (sklep);
(b)izvoljenost med dvanajstimi rodovi Izraela (6);
(c) izvoljenost posameznikov (7).
Povzetek poglavja in treh naslednjih poglavij (sklep).
1. Nujnost in koristnost nauka o izvoljenosti in predestinaciji
Zaveza življenja se ne oznanja vsem ljudem enako in celo tam, kjer
se, ni sprejeta v enaki meri. Ta raznoterost razkriva občudovanja
vredno skrivnost Božje sodbe: nobenega dvoma namreč ni, da tolik-
šna pestrost služi njegovi volji. Toda če je na dlani, da je odrešenje
enim dano, drugim pa odtegnjeno in da se zgodi po Božji volji,
potemtakem odtod izvirajo velika in vzvišena vprašanja, ki jih lahko
razrešimo le tako, da verne poučimo o tem, kaj si morajo zapomniti
o Božji izvoljenosti in predestinaciji.1
Stvar se zdi mnogim silno zapletena, saj ne vidijo nobenega smisla
v tem, da Bog enim vnaprej usodi odrešenje in drugim pogubo. Toda
postopek bo pokazal, da jih zdrava pamet in preudarnost2 zavajata.
Vrhu tega bomo spričo temačnosti, ki jih plaši, uvideli, da nauk ni le
koristen, temveč obrodi tudi sladke in sočne sadove.
Nikoli ne bomo jasno prepričani, kakor je odrejeno, da je vir
našega odrešenja nezaslužena3 Božja milost, če ne bomo doumeli
tudi večne izvoljenosti, saj nam primerjava razsvetli Božjo milost v
tem, da Bog ne posvoji enako vseh ljudi, ki upajo na odrešenje, temveč
enim daje tisto, kar drugim odreka. Vsakdo lahko prizna, da nepozna-
vanje tega načela krni Božjo slavo in odvrača od prave ponižnosti:
našega odrešenja namreč ne prepusti zgolj Bogu.
Ker je to spoznanje tako pomembno, si zapomnimo, kaj je dejal
sveti Pavel: védimo, da vemo bore malo o odrešenju, razen tega da
Bog, ne upoštevajoč kakršno koli delo, izvoli tiste, ki jih je določil
po sebi. Ostanek je bil odbran po nezasluženi izvoljenosti. Če je po
milosti, ni več po delih, sicer milost ne bi bila več milost (Rim 11,
1 Calvin umesti svoj nauk o predestinaciji v knjigo, ki obravnava odrešenje in
udeleženost v milosti po Jezusu Kristusu in ne v prvo knjigo, ki vsebuje nauk o
Bogu.
2 Razsodnost.
3 Zastonj podeljena (op. prev.).
354
(a) izvoljenost Izraela med narodi (sklep);
(b)izvoljenost med dvanajstimi rodovi Izraela (6);
(c) izvoljenost posameznikov (7).
Povzetek poglavja in treh naslednjih poglavij (sklep).
1. Nujnost in koristnost nauka o izvoljenosti in predestinaciji
Zaveza življenja se ne oznanja vsem ljudem enako in celo tam, kjer
se, ni sprejeta v enaki meri. Ta raznoterost razkriva občudovanja
vredno skrivnost Božje sodbe: nobenega dvoma namreč ni, da tolik-
šna pestrost služi njegovi volji. Toda če je na dlani, da je odrešenje
enim dano, drugim pa odtegnjeno in da se zgodi po Božji volji,
potemtakem odtod izvirajo velika in vzvišena vprašanja, ki jih lahko
razrešimo le tako, da verne poučimo o tem, kaj si morajo zapomniti
o Božji izvoljenosti in predestinaciji.1
Stvar se zdi mnogim silno zapletena, saj ne vidijo nobenega smisla
v tem, da Bog enim vnaprej usodi odrešenje in drugim pogubo. Toda
postopek bo pokazal, da jih zdrava pamet in preudarnost2 zavajata.
Vrhu tega bomo spričo temačnosti, ki jih plaši, uvideli, da nauk ni le
koristen, temveč obrodi tudi sladke in sočne sadove.
Nikoli ne bomo jasno prepričani, kakor je odrejeno, da je vir
našega odrešenja nezaslužena3 Božja milost, če ne bomo doumeli
tudi večne izvoljenosti, saj nam primerjava razsvetli Božjo milost v
tem, da Bog ne posvoji enako vseh ljudi, ki upajo na odrešenje, temveč
enim daje tisto, kar drugim odreka. Vsakdo lahko prizna, da nepozna-
vanje tega načela krni Božjo slavo in odvrača od prave ponižnosti:
našega odrešenja namreč ne prepusti zgolj Bogu.
Ker je to spoznanje tako pomembno, si zapomnimo, kaj je dejal
sveti Pavel: védimo, da vemo bore malo o odrešenju, razen tega da
Bog, ne upoštevajoč kakršno koli delo, izvoli tiste, ki jih je določil
po sebi. Ostanek je bil odbran po nezasluženi izvoljenosti. Če je po
milosti, ni več po delih, sicer milost ne bi bila več milost (Rim 11,
1 Calvin umesti svoj nauk o predestinaciji v knjigo, ki obravnava odrešenje in
udeleženost v milosti po Jezusu Kristusu in ne v prvo knjigo, ki vsebuje nauk o
Bogu.
2 Razsodnost.
3 Zastonj podeljena (op. prev.).
354
