Page 358 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 358
PREVODI
hoteč, če bi to le bilo mogoče, nič skritega ne pustiti Bogu, naj torej
ne preiskuje in ne poizveduje. Kajti v tej smelosti in objestnosti smo
namreč mnoge videli kloniti, še več jih je, ki sicer niso hudobni, a jih
moramo vendarle posvariti, kako naj se vedejo.
Prvič, naj pomnijo, da takrat ko poizvedujejo o predestinaciji,
vstopajo v posvečeni tempelj Božje modrosti, v katerem tisti, ki se
vanj priplazi in okusi pretirano zaupanje5 in smelost, ne bo nikoli
dosegel tistega, kar bi potešilo njegovo radovednost; vstopil bo
namreč v labirint, iz katerega ne bo več našel izhoda. Ni prav, da ljudje
poizvedujejo o stvareh, ki jih je Bog hotel prikriti, katerih spoznanje
je hotel zadržati, ni prav, da bi bila veličina njegove modrosti, za
katero je hotel, da bi jo občudovali, ne razumeli – v kateri bi se torej
dal občudovati – podvržena človeški presoji in bi jo iskali v njeni
večnosti.6 Tiste skrivnosti svoje volje, za katere je ocenil, da bi nam
jih bilo dobro izročiti, je izpričal v svoji Besedi. Menil je namreč, da bi
nam bilo dobro izročiti vse tisto, kar nam pripada in kar nam prinaša
korist.
2. Nasvet svetega Avguština
Prispeli smo do poti vere, je dejal sveti Avguštin; nikoli ne skrenimo
z nje: vodila nas bo do dvorane nebeškega Kralja, ki hrani vse zaklade
védenja in modrosti. Kajti naš Gospod, Jezus Kristus, ni zavidal7
svojim apostolom, dostojanstveno jih je slavil, ko jim je dejal: Še veliko
vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi (Jn 16, 12). Hoditi
moramo, napredovati, rasti, da bi bilo naše srce sposobno vsega, česar
še ne moremo doumeti.8 Če nas med napredovanjem preseneti smrt,
bomo onstran izvedeli vse tisto, česar nismo mogli izvedeti tukaj. Ko
se takšen razmislek naseli v nas, ko se zavemo, da je Božja Beseda
edina pot, ki nas bo pripeljala do spoznanja vsega, kar je dopustno
spoznati o njem; ko je edina luč, ki nas razsvetli, da smemo motriti
vse, kar je dopustno motriti, nas bo zlahka zadržala in nas obvarovala
pred sleherno nepremišljenostjo. Kajti vedeli bomo, da z odmikom
5 Namreč vase (op. prev.).
6 Vse do večnosti Božjih dekretov.
7 Jim ni ljubosumno odrekal spoznanja.
8 Avguštin, Govori o Janezovem evangeliju, razprava 53, 7.
356
hoteč, če bi to le bilo mogoče, nič skritega ne pustiti Bogu, naj torej
ne preiskuje in ne poizveduje. Kajti v tej smelosti in objestnosti smo
namreč mnoge videli kloniti, še več jih je, ki sicer niso hudobni, a jih
moramo vendarle posvariti, kako naj se vedejo.
Prvič, naj pomnijo, da takrat ko poizvedujejo o predestinaciji,
vstopajo v posvečeni tempelj Božje modrosti, v katerem tisti, ki se
vanj priplazi in okusi pretirano zaupanje5 in smelost, ne bo nikoli
dosegel tistega, kar bi potešilo njegovo radovednost; vstopil bo
namreč v labirint, iz katerega ne bo več našel izhoda. Ni prav, da ljudje
poizvedujejo o stvareh, ki jih je Bog hotel prikriti, katerih spoznanje
je hotel zadržati, ni prav, da bi bila veličina njegove modrosti, za
katero je hotel, da bi jo občudovali, ne razumeli – v kateri bi se torej
dal občudovati – podvržena človeški presoji in bi jo iskali v njeni
večnosti.6 Tiste skrivnosti svoje volje, za katere je ocenil, da bi nam
jih bilo dobro izročiti, je izpričal v svoji Besedi. Menil je namreč, da bi
nam bilo dobro izročiti vse tisto, kar nam pripada in kar nam prinaša
korist.
2. Nasvet svetega Avguština
Prispeli smo do poti vere, je dejal sveti Avguštin; nikoli ne skrenimo
z nje: vodila nas bo do dvorane nebeškega Kralja, ki hrani vse zaklade
védenja in modrosti. Kajti naš Gospod, Jezus Kristus, ni zavidal7
svojim apostolom, dostojanstveno jih je slavil, ko jim je dejal: Še veliko
vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi (Jn 16, 12). Hoditi
moramo, napredovati, rasti, da bi bilo naše srce sposobno vsega, česar
še ne moremo doumeti.8 Če nas med napredovanjem preseneti smrt,
bomo onstran izvedeli vse tisto, česar nismo mogli izvedeti tukaj. Ko
se takšen razmislek naseli v nas, ko se zavemo, da je Božja Beseda
edina pot, ki nas bo pripeljala do spoznanja vsega, kar je dopustno
spoznati o njem; ko je edina luč, ki nas razsvetli, da smemo motriti
vse, kar je dopustno motriti, nas bo zlahka zadržala in nas obvarovala
pred sleherno nepremišljenostjo. Kajti vedeli bomo, da z odmikom
5 Namreč vase (op. prev.).
6 Vse do večnosti Božjih dekretov.
7 Jim ni ljubosumno odrekal spoznanja.
8 Avguštin, Govori o Janezovem evangeliju, razprava 53, 7.
356
