Page 363 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 363
JEAN CALVIN
po svoji volji zato, ker bi bili številnejši od vseh drugih ljudstev, temveč
zato, ker vas je ljubil (5 Mz 7, 8).
[…]
6. (b) Izvoljenost med dvanajstimi rodovi Izraela
Pridajmo še drugo stopnjo izvoljenosti, ki pa se ni široko raz-
mahnila, zato da bi bila posebna Božja milost videti še sijajnejša: Bog
je nekatere rodove Abrahama zavrgel in druge ohranil v svojem
občestvu, da bi tako pokazal, da jih je obdržal za svoje.
Spočetka je bil Ismael enak svojemu bratu Izaku, saj je bila du-
hovna vez nepreklicno potrjena na njegovem telesu z zavezo ob-
rezovanja. Obrezan je Ismael, za njim Ezav, nazadnje neskončna
množica in skoraj vseh deset rodov Izraela. Potomstvo je poustvar-
jeno v Izaku (1 Mz 21, 12); ista poklicanost se je nadaljevala z
Jakobom. Bog je izpričal podoben primer, ko je pogubil Savla
(1 Sam 15, 23; 16, 1). To je poveličevano tudi v Psalmih, kjer je
rečeno, da je Bog zavrnil Jožefov rod in ni izvolil Efrajimovega rodu,
temveč Judov rod (Ps 78, 67–68). To se večkrat ponovi v sveti zgodo-
vini, da bi se v takem preobratu dala bolje spoznati čudovita skriv-
nost Božje milosti.
Ne pravim brez razloga, da moramo omeniti dve stopnji: Bog že
z izvoljenostjo celotnega ljudstva Izraela pokaže, da takrat ko izrazi
svojo velikodušnost, ni zavezan nobeni postavi, zato bi zahtevali
preveč, če bi hoteli, da jo v enaki meri izrazi do vseh, saj prav ne-
enakost dokazuje, da je njegova dobrota resnično nezaslužena.
Zato Malahija, ki obsoja nehvaležnost potomcev Izraela, ugovarja, da
niso bili izvoljeni zgolj izmed vseh človeških rodov, temveč so bili,
zato ker prihajajo iz posvečene Abrahamove hiše, odbrani posebej,
četudi so podlo zaničevali Boga, ki jim je bil tako velikodušen Oče.
Mar ni bil Ezav Jakobov brat, je dejal Gospod, in vendar sem ljubil
Jakoba, Ezava pa sem sovražil (Mal 1, 2–3). Četudi je oba brata
zaplodil Izak in sta bila posledično dediča nebeške zaveze, skratka
veji svetega rodu, ima Bog na tem mestu za neizpodbitno, da so mu
Jakobovi otroci hvaležni, ker so bili vzgojeni s tolikšnim dosto-
janstvom. Toda s tem ko je zavrgel prvorojenca Ezava, je njihovega
očeta določil za edinega dediča, četudi je bil po zakonih narave
361
po svoji volji zato, ker bi bili številnejši od vseh drugih ljudstev, temveč
zato, ker vas je ljubil (5 Mz 7, 8).
[…]
6. (b) Izvoljenost med dvanajstimi rodovi Izraela
Pridajmo še drugo stopnjo izvoljenosti, ki pa se ni široko raz-
mahnila, zato da bi bila posebna Božja milost videti še sijajnejša: Bog
je nekatere rodove Abrahama zavrgel in druge ohranil v svojem
občestvu, da bi tako pokazal, da jih je obdržal za svoje.
Spočetka je bil Ismael enak svojemu bratu Izaku, saj je bila du-
hovna vez nepreklicno potrjena na njegovem telesu z zavezo ob-
rezovanja. Obrezan je Ismael, za njim Ezav, nazadnje neskončna
množica in skoraj vseh deset rodov Izraela. Potomstvo je poustvar-
jeno v Izaku (1 Mz 21, 12); ista poklicanost se je nadaljevala z
Jakobom. Bog je izpričal podoben primer, ko je pogubil Savla
(1 Sam 15, 23; 16, 1). To je poveličevano tudi v Psalmih, kjer je
rečeno, da je Bog zavrnil Jožefov rod in ni izvolil Efrajimovega rodu,
temveč Judov rod (Ps 78, 67–68). To se večkrat ponovi v sveti zgodo-
vini, da bi se v takem preobratu dala bolje spoznati čudovita skriv-
nost Božje milosti.
Ne pravim brez razloga, da moramo omeniti dve stopnji: Bog že
z izvoljenostjo celotnega ljudstva Izraela pokaže, da takrat ko izrazi
svojo velikodušnost, ni zavezan nobeni postavi, zato bi zahtevali
preveč, če bi hoteli, da jo v enaki meri izrazi do vseh, saj prav ne-
enakost dokazuje, da je njegova dobrota resnično nezaslužena.
Zato Malahija, ki obsoja nehvaležnost potomcev Izraela, ugovarja, da
niso bili izvoljeni zgolj izmed vseh človeških rodov, temveč so bili,
zato ker prihajajo iz posvečene Abrahamove hiše, odbrani posebej,
četudi so podlo zaničevali Boga, ki jim je bil tako velikodušen Oče.
Mar ni bil Ezav Jakobov brat, je dejal Gospod, in vendar sem ljubil
Jakoba, Ezava pa sem sovražil (Mal 1, 2–3). Četudi je oba brata
zaplodil Izak in sta bila posledično dediča nebeške zaveze, skratka
veji svetega rodu, ima Bog na tem mestu za neizpodbitno, da so mu
Jakobovi otroci hvaležni, ker so bili vzgojeni s tolikšnim dosto-
janstvom. Toda s tem ko je zavrgel prvorojenca Ezava, je njihovega
očeta določil za edinega dediča, četudi je bil po zakonih narave
361
