Page 97 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 97
Toma‘ Jurca
CALVIN IN LUTHER O POSVETNI OBLASTI
UVOD
Pričujoča razprava se dotika treh protestantskih besedil o posvetni
oblasti ter njeni vlogi v družbi, ki so jo v šestnajstem stoletju pretresali
hudi verski nemiri. Gre za obdobje zatona univerzalnih monarhij in
papeške politične moči, v katerem se pojavi potreba po novih socialno
političnih teorijah, ki bi bile skladne z novimi verskimi tokovi in v
luči razvoja nacionalnih držav ne bi ogrožale njihovega obstoja in
širjenja. V teh besedilih Jean Calvin (Cauvin, Calvinus, Kalvin) in
Martin Luther ne razpravljata zgolj o neupravičenosti papeških
zahtev po popolnosti oblasti (plenitudo potestatis), o čemer je pre-
pričljivo spregovoril že Marsilij Padovanski, ampak razmišljata pred-
vsem o posvetni oblasti ter njenih pristojnostih in nalogah tako v
zvezi z duhovnimi kot posvetnimi zadevami. Protestantska cerkev je
namreč pri svojem delovanju potrebovala zaščito lokalnih oblast-
nikov, zato je v zvezi s tem razvila svoje zamisli, ki so kljub temu, da
so večinoma temeljile na Svetem pismu in Pavlovih naukih, v nekaterih
pogledih že presegale togost srednjeveškega družbenega reda.
Luthrov traktat An den christlichen Adel deutscher Nation (Krščanskemu
plemstvu nemškega rodu) je prvi od treh spisov iz leta 1520, ki jih je
nemški reformator zasnoval kot odgovor na papeževo bulo Exsurge
Domine in njegovo grožnjo z izobčenjem, če ne bi preklical svojih tez.
Tri leta pozneje je zaradi spora s saškim vojvodo delo dopolnil s spisom
Von weltlicher Obrigkeit (O posvetni oblasti), v katerem je spričo omenjenih
težav svoje zamisli o posvetni oblasti zastavil nekoliko previdneje.
Calvin se je s problematiko spoprijel v dvajsetem poglavju IV. knjige
svojega znamenitega dela Institutio Religionis christianae (Temelji krščan-
ske vere), ki so ga v latinščini prvič natisnili leta 1536, v francoščini pa
95
CALVIN IN LUTHER O POSVETNI OBLASTI
UVOD
Pričujoča razprava se dotika treh protestantskih besedil o posvetni
oblasti ter njeni vlogi v družbi, ki so jo v šestnajstem stoletju pretresali
hudi verski nemiri. Gre za obdobje zatona univerzalnih monarhij in
papeške politične moči, v katerem se pojavi potreba po novih socialno
političnih teorijah, ki bi bile skladne z novimi verskimi tokovi in v
luči razvoja nacionalnih držav ne bi ogrožale njihovega obstoja in
širjenja. V teh besedilih Jean Calvin (Cauvin, Calvinus, Kalvin) in
Martin Luther ne razpravljata zgolj o neupravičenosti papeških
zahtev po popolnosti oblasti (plenitudo potestatis), o čemer je pre-
pričljivo spregovoril že Marsilij Padovanski, ampak razmišljata pred-
vsem o posvetni oblasti ter njenih pristojnostih in nalogah tako v
zvezi z duhovnimi kot posvetnimi zadevami. Protestantska cerkev je
namreč pri svojem delovanju potrebovala zaščito lokalnih oblast-
nikov, zato je v zvezi s tem razvila svoje zamisli, ki so kljub temu, da
so večinoma temeljile na Svetem pismu in Pavlovih naukih, v nekaterih
pogledih že presegale togost srednjeveškega družbenega reda.
Luthrov traktat An den christlichen Adel deutscher Nation (Krščanskemu
plemstvu nemškega rodu) je prvi od treh spisov iz leta 1520, ki jih je
nemški reformator zasnoval kot odgovor na papeževo bulo Exsurge
Domine in njegovo grožnjo z izobčenjem, če ne bi preklical svojih tez.
Tri leta pozneje je zaradi spora s saškim vojvodo delo dopolnil s spisom
Von weltlicher Obrigkeit (O posvetni oblasti), v katerem je spričo omenjenih
težav svoje zamisli o posvetni oblasti zastavil nekoliko previdneje.
Calvin se je s problematiko spoprijel v dvajsetem poglavju IV. knjige
svojega znamenitega dela Institutio Religionis christianae (Temelji krščan-
ske vere), ki so ga v latinščini prvič natisnili leta 1536, v francoščini pa
95
