Page 101 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 101
TOMA@ JURCA
omejitvi oblasti zemeljskih vladarjev v korist obči krščanski skup-
nosti. Vladarji naj bi, podobno kot na drugi strani duhovščina, skrbeli
zgolj za svoje, torej posvetne zadeve, s čimer se Luther nekoliko
oddalji od Marsilija. »Posvetna oblast in moč se navezujeta samo na
davke, posvetne dolžnosti, čast, strah in zemeljsko lastnino. Oblast-
nikov se namreč ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak kadar delamo
hudo. (Rim 13,3.) Pavel je zemeljski oblasti torej postavil meje. Ta nima
moči nad vero in Božjo besedo, ampak zgolj nad hudodelci.« (Luther,
1967: II, 380–381.) Na tem mestu bi težko ugotovili, ali so knjige, ki
jih je vojvoda Gregor želel zapleniti, duhovna ali zemeljska lastnina,
a o tem nekoliko kasneje.
Če je šlo v prvem Nemčevem spisu za prepletanje in integracijo
duhovne sfere v posvetno, pa se zdita v drugem svetova ločena. Weltlich
je za Luthra pridevnik, ki označuje zadeve, povezane s telesom, častjo
in oprijemljivo lastnino, katerih nasprotje išče v izrazih »duhovno«,
»večno«, in »nebeško«. Začutiti je mogoče tudi nekoliko slabšalno
konotacijo, ki se navezuje predvsem na Avguštinovo civitas diaboli, v
kateri častijo stvari, ne Stvarnika, če povzamemo besede starega in
med protestanti nadvse cenjenega teologa. Za Luthra so dolžnosti
posvetnih vladarjev zagotavljanje miru, uveljavljanje zakonov in
zaščita tistih, ki jih spoštujejo (Frommen),4 na drugi strani pa kazno-
vanje onih, ki jih kršijo. Kristjani spoštujejo tako moralne kot državne
zakone, zato vladarju niso grožnja, temveč zavezniki; »Potemtakem
zakoni in posvetni meč nimajo dosti dela med kristjani, saj ti s svojim
ravnanjem že sami storijo mnogo več, kot pa bi od njih zahtevali
kateri koli zakoni ali nauki. Kot pravi Pavel v Prvem pismu Timoteju,
postava ni dana za pravičnega, ampak za nepostavne.« (Luther, 1967:
II, 365.) Prav zato, ker se Jezusova duhovna oblast ne navezuje na vse
ljudi, ampak zgolj na duše vernikov, morajo za ostalo množico
poskrbeti posvetni vladarji, ki so po Luthrovem mnenju, če seveda
vladajo pravično, v zemeljski skupnosti najpomembnejši. Osrednji
termin je torej »pravičnost«, ki se med drugim navezuje tudi na
vladarjevo sposobnost prepoznavanja njegovih pristojnosti, kar je za
4 V Luthrovem času je bil nemški izraz fromm pomensko zelo blizu latinskim
iustus, probus, bonus, pa tudi pius. Luther izraz uporablja predvsem, ko govori o
poslušnih, poštenih in bogaboječih kristjanih, ki spoštujejo zakone.
99
omejitvi oblasti zemeljskih vladarjev v korist obči krščanski skup-
nosti. Vladarji naj bi, podobno kot na drugi strani duhovščina, skrbeli
zgolj za svoje, torej posvetne zadeve, s čimer se Luther nekoliko
oddalji od Marsilija. »Posvetna oblast in moč se navezujeta samo na
davke, posvetne dolžnosti, čast, strah in zemeljsko lastnino. Oblast-
nikov se namreč ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak kadar delamo
hudo. (Rim 13,3.) Pavel je zemeljski oblasti torej postavil meje. Ta nima
moči nad vero in Božjo besedo, ampak zgolj nad hudodelci.« (Luther,
1967: II, 380–381.) Na tem mestu bi težko ugotovili, ali so knjige, ki
jih je vojvoda Gregor želel zapleniti, duhovna ali zemeljska lastnina,
a o tem nekoliko kasneje.
Če je šlo v prvem Nemčevem spisu za prepletanje in integracijo
duhovne sfere v posvetno, pa se zdita v drugem svetova ločena. Weltlich
je za Luthra pridevnik, ki označuje zadeve, povezane s telesom, častjo
in oprijemljivo lastnino, katerih nasprotje išče v izrazih »duhovno«,
»večno«, in »nebeško«. Začutiti je mogoče tudi nekoliko slabšalno
konotacijo, ki se navezuje predvsem na Avguštinovo civitas diaboli, v
kateri častijo stvari, ne Stvarnika, če povzamemo besede starega in
med protestanti nadvse cenjenega teologa. Za Luthra so dolžnosti
posvetnih vladarjev zagotavljanje miru, uveljavljanje zakonov in
zaščita tistih, ki jih spoštujejo (Frommen),4 na drugi strani pa kazno-
vanje onih, ki jih kršijo. Kristjani spoštujejo tako moralne kot državne
zakone, zato vladarju niso grožnja, temveč zavezniki; »Potemtakem
zakoni in posvetni meč nimajo dosti dela med kristjani, saj ti s svojim
ravnanjem že sami storijo mnogo več, kot pa bi od njih zahtevali
kateri koli zakoni ali nauki. Kot pravi Pavel v Prvem pismu Timoteju,
postava ni dana za pravičnega, ampak za nepostavne.« (Luther, 1967:
II, 365.) Prav zato, ker se Jezusova duhovna oblast ne navezuje na vse
ljudi, ampak zgolj na duše vernikov, morajo za ostalo množico
poskrbeti posvetni vladarji, ki so po Luthrovem mnenju, če seveda
vladajo pravično, v zemeljski skupnosti najpomembnejši. Osrednji
termin je torej »pravičnost«, ki se med drugim navezuje tudi na
vladarjevo sposobnost prepoznavanja njegovih pristojnosti, kar je za
4 V Luthrovem času je bil nemški izraz fromm pomensko zelo blizu latinskim
iustus, probus, bonus, pa tudi pius. Luther izraz uporablja predvsem, ko govori o
poslušnih, poštenih in bogaboječih kristjanih, ki spoštujejo zakone.
99
