Page 20 - Management 16.2
P. 20
ra Lazar | Mreženje podjetij s podpornimi institucijami
zapisala, da sta za inovacijski uspeh podjetja še mreženja znati tudi uspešno izkoristiti. V naspro-
posebej pomembni sposobnost razvijanja in upo- tnem primeru lahko te mreže tudi negativno vpli-
raba tehnološko usmerjenih medorganizacijskih vajo na inovacijsko dejavnost.
odnosov. Raziskave s področja podpornih insti-
tucij kažejo na to, da vlade z različnimi programi Mreženje podjetij s podpornimi
spodbujajo razvoj inovacij v podjetjih. Primer ka- institucijami
nadske vlade prikazuje, da se z novimi strateškimi Zaradi specifičnih ekonomskih značilnosti in teh-
in političnimi strategijami osredotočajo na razvoj nologije se mora danes v spodbujanje razvoja
močnejših vezi med univerzami in podjetji, vse konkurence vključiti tudi država. Ne gre samo za
z namenom razvoja inovacij (Godin in Gingras vlaganja v raziskave in razvoj, temveč tudi za ra-
2000 po Zeng, Xie in Tam 2010). Ameriška razi- zvoj podpornih in znanstvenih institucij, ki pred-
skava je na področju msp potrdila pomembnost stavljajo intelektualno infrastrukturo, spodbujati
povezav med podpornimi institucijami in uspe- mora izobraževanje, ustvarjati pogoje za razvoj
šnostjo inovacij v msp (Biggs in Shah 2006). Štu- podjetništva in zagotavljati kakovostno okolje
dija Evropske komisije (European Commission (Konda 2014). Na podlagi različnih vladnih pro-
2011, 8) je pokazala, da so se pri uporabi javnih gramov in politik, izobraževanj, usposabljanj, z
podpornih programov (finančnih in nefinančnih) razvojem infrastrukture in s finančno pomočjo
na nacionalni ravni in ravni Evropske unije pri- želijo te institucije ustvariti inovacijam prijazno
hodki msp na ciljnem trgu v povprečju povečali okolje. Načini, s katerimi vladna politika spod-
za 28 , skupni prihodki podjetij za 11 , ustva- buja razvoj, so: finančna politika, industrijska
rili ali ohranili so tri delovna mesta ter prispevali politika, zaščita intelektualne lastnine itn. ter z
k približno 12 prihodkov v naslednjem letu. njimi povezani regulativni ukrepi oziroma stra-
teški programi, ki vključujejo znanstvene in teh-
Razlogi za mrežno obnašanje podjetij nične projekte, izgradnja inovacijskih platform
Podjetniško sodelovanje v mrežah med drugim ter javna podpora, ki vključuje državno subven-
prinaša nižje stroške, povečuje učinkovitost in cijo, subvencije za raziskave in razvoj ter inova-
uspešnost poslovanja, inovativen pristop reševa- cijske dejavnosti. K temu spada še sodelovanje z
nja problemov ter dostop do specializiranih infor- vladnimi agencijami, kjer vlada financira razne
macij, novih tehnologij in prenosa znanja (Brat- sporazume (Zeng, Xie in Tam 2010).
kovič in Antončič 2008, 87–88). Z dolgotrajnim in
intenzivnim načinom delovanja v mrežah podje- V Sloveniji so ukrepi za spodbujanje podje-
tja dostopajo do redkih virov, informacij, tehno- tništva in organiziranost ter postopki za dodelje-
logij in trgov ter povečujejo razvoj konkurenčne vanje sredstev, namenjenih oblikovanju podpor-
prednosti na domačih in tujih trgih (Buckley 1993; nega okolja za podjetništvo, opredeljeni v Zakonu
Hitt idr. 2001 po Ruzzier in Konečnik Ruzzier o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljeva-
2007, 43). V različnih študijah je mreženje pred- nju zpop-1) (2007).
stavljeno tudi kot vir idej in zbiranja informacij
za prepoznavanje podjetniške priložnosti (Birley Institucije, ki so odgovorne za izvajanje, pred-
1985; Smeltzer, Van Hook in Hutt 1991; Singh idr. stavljajo podjetja, izobraževalne organizacije, raz-
1999; Hoang in Young 2000). iskovalni inštituti, organizacije za prenos tehno-
logije, gospodarske zbornice, interesna združe-
Ključni razlogi se kažejo predvsem v izboljša- nja, inovatorski centri, tehnološki parki in dr-
nem dostopu do informacij, znanja, sposobno- žavne institucije (ministrstva, agencije) (Kavaš
sti, hitrejši izmenjavi znanja, učenja in izkušenj 1998 po Konda 2014).
med udeleženci, intenzivnejše povezave predsta-
vljajo sinergijo med udeleženci, razvijata se ve- Namen in analiza raziskave
čja odzivnost in sposobnost prilagajanja spre- Namen raziskave je dokazati, da je mreženje s
membam na tehnološkem in organizacijskem po- podpornimi institucijami povezano z inovacij-
dročju, zmanjšujejo se tveganje, informacijski in sko uspešnostjo v msp, da se podjetja povezujejo
transakcijski stroški ter vzpostavljajo boljši po- oziroma mrežno obnašajo s podpornimi institu-
goji za zaupanje, ki različnim akterjem omogočajo cijami ter da je rezultat teh povezav inovacijska
sočasno tekmovanje in konkuriranje (Harrison uspešnost podjetij. V okviru raziskave smo po-
1992, 478 po Hotz-Hart 2000, 433). stavili naslednjo hipotezo:
Vsi našteti razlogi predstavljajo potencialne h1 Mreženje med msp in podpornimi institu-
priložnosti, ki jih morajo udeleženci v procesu cijami je pozitivno povezano z inovacijsko
uspešnostjo v msp.
64 management 16 (2021) številka 2
zapisala, da sta za inovacijski uspeh podjetja še mreženja znati tudi uspešno izkoristiti. V naspro-
posebej pomembni sposobnost razvijanja in upo- tnem primeru lahko te mreže tudi negativno vpli-
raba tehnološko usmerjenih medorganizacijskih vajo na inovacijsko dejavnost.
odnosov. Raziskave s področja podpornih insti-
tucij kažejo na to, da vlade z različnimi programi Mreženje podjetij s podpornimi
spodbujajo razvoj inovacij v podjetjih. Primer ka- institucijami
nadske vlade prikazuje, da se z novimi strateškimi Zaradi specifičnih ekonomskih značilnosti in teh-
in političnimi strategijami osredotočajo na razvoj nologije se mora danes v spodbujanje razvoja
močnejših vezi med univerzami in podjetji, vse konkurence vključiti tudi država. Ne gre samo za
z namenom razvoja inovacij (Godin in Gingras vlaganja v raziskave in razvoj, temveč tudi za ra-
2000 po Zeng, Xie in Tam 2010). Ameriška razi- zvoj podpornih in znanstvenih institucij, ki pred-
skava je na področju msp potrdila pomembnost stavljajo intelektualno infrastrukturo, spodbujati
povezav med podpornimi institucijami in uspe- mora izobraževanje, ustvarjati pogoje za razvoj
šnostjo inovacij v msp (Biggs in Shah 2006). Štu- podjetništva in zagotavljati kakovostno okolje
dija Evropske komisije (European Commission (Konda 2014). Na podlagi različnih vladnih pro-
2011, 8) je pokazala, da so se pri uporabi javnih gramov in politik, izobraževanj, usposabljanj, z
podpornih programov (finančnih in nefinančnih) razvojem infrastrukture in s finančno pomočjo
na nacionalni ravni in ravni Evropske unije pri- želijo te institucije ustvariti inovacijam prijazno
hodki msp na ciljnem trgu v povprečju povečali okolje. Načini, s katerimi vladna politika spod-
za 28 , skupni prihodki podjetij za 11 , ustva- buja razvoj, so: finančna politika, industrijska
rili ali ohranili so tri delovna mesta ter prispevali politika, zaščita intelektualne lastnine itn. ter z
k približno 12 prihodkov v naslednjem letu. njimi povezani regulativni ukrepi oziroma stra-
teški programi, ki vključujejo znanstvene in teh-
Razlogi za mrežno obnašanje podjetij nične projekte, izgradnja inovacijskih platform
Podjetniško sodelovanje v mrežah med drugim ter javna podpora, ki vključuje državno subven-
prinaša nižje stroške, povečuje učinkovitost in cijo, subvencije za raziskave in razvoj ter inova-
uspešnost poslovanja, inovativen pristop reševa- cijske dejavnosti. K temu spada še sodelovanje z
nja problemov ter dostop do specializiranih infor- vladnimi agencijami, kjer vlada financira razne
macij, novih tehnologij in prenosa znanja (Brat- sporazume (Zeng, Xie in Tam 2010).
kovič in Antončič 2008, 87–88). Z dolgotrajnim in
intenzivnim načinom delovanja v mrežah podje- V Sloveniji so ukrepi za spodbujanje podje-
tja dostopajo do redkih virov, informacij, tehno- tništva in organiziranost ter postopki za dodelje-
logij in trgov ter povečujejo razvoj konkurenčne vanje sredstev, namenjenih oblikovanju podpor-
prednosti na domačih in tujih trgih (Buckley 1993; nega okolja za podjetništvo, opredeljeni v Zakonu
Hitt idr. 2001 po Ruzzier in Konečnik Ruzzier o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljeva-
2007, 43). V različnih študijah je mreženje pred- nju zpop-1) (2007).
stavljeno tudi kot vir idej in zbiranja informacij
za prepoznavanje podjetniške priložnosti (Birley Institucije, ki so odgovorne za izvajanje, pred-
1985; Smeltzer, Van Hook in Hutt 1991; Singh idr. stavljajo podjetja, izobraževalne organizacije, raz-
1999; Hoang in Young 2000). iskovalni inštituti, organizacije za prenos tehno-
logije, gospodarske zbornice, interesna združe-
Ključni razlogi se kažejo predvsem v izboljša- nja, inovatorski centri, tehnološki parki in dr-
nem dostopu do informacij, znanja, sposobno- žavne institucije (ministrstva, agencije) (Kavaš
sti, hitrejši izmenjavi znanja, učenja in izkušenj 1998 po Konda 2014).
med udeleženci, intenzivnejše povezave predsta-
vljajo sinergijo med udeleženci, razvijata se ve- Namen in analiza raziskave
čja odzivnost in sposobnost prilagajanja spre- Namen raziskave je dokazati, da je mreženje s
membam na tehnološkem in organizacijskem po- podpornimi institucijami povezano z inovacij-
dročju, zmanjšujejo se tveganje, informacijski in sko uspešnostjo v msp, da se podjetja povezujejo
transakcijski stroški ter vzpostavljajo boljši po- oziroma mrežno obnašajo s podpornimi institu-
goji za zaupanje, ki različnim akterjem omogočajo cijami ter da je rezultat teh povezav inovacijska
sočasno tekmovanje in konkuriranje (Harrison uspešnost podjetij. V okviru raziskave smo po-
1992, 478 po Hotz-Hart 2000, 433). stavili naslednjo hipotezo:
Vsi našteti razlogi predstavljajo potencialne h1 Mreženje med msp in podpornimi institu-
priložnosti, ki jih morajo udeleženci v procesu cijami je pozitivno povezano z inovacijsko
uspešnostjo v msp.
64 management 16 (2021) številka 2
