Page 15 - Management 16.2
P. 15
Bor Pogačnik in Aleksander Janeš | Zadovoljstvo zaposlenih

Upoštevanje mnenj zaposlenih ob uveljavlja- Preglednica 1 Vpliv splošnih dejavnikov na zadovoljstvo
nju novih procesov so anketiranci v povprečju pri delu
ocenili z oceno 4,2. V podjetju Lotrič so z uvedbo
modela efqm preoblikovali procese dela, pri če- Postavka (1) (2) (3) (4) (5)
mer je sodelovala tretjina zaposlenih (Lotrič idr.
2019). Stalnost zaposlitve 0 2 10 48 40
Zanimivost dela 0 0 2 36 62
Enako (4,2) so anketiranci v povprečju ocenili Redna plača in druge ugodnosti 0 0 0 38 62
tudi stalno nadgrajevanje procesov dela v podje- Ustrezni delovni pogoji 0 0 0 29 71
tju. Glede na področje dela so določili skrbništva Delovni čas 0 0 7 33 60
procesov in s tem dodelili odgovornost pri raz- Možnosti napredovanja 0 5 12 52 31
vijanju, vzdrževanju in izboljševanju procesov, ki Dobri odnosi med zaposlenimi 0 0 2 19 79
podjetju omogoča stalni nadzor in merljivost ter Dobri odnosi z nadrejenimi 0 0 2 26 71
je ključno za izboljšave ali nadgradnjo procesov Samostojnost in ustvarj. pri delu 0 0 5 38 57
(Urad Republike Slovenije za meroslovje 2013; Lo- Občutek dobro opravljenega dela 0 0 0 29 71
trič idr. 2019). Pohvala nadrejenega 2 0 5 31 62
Prevzemanje odgovornosti 2 2 5 48 43
Glede dejavnika »Procesi, izdelki in storitve« je Zadovoljstvo odjemalcev 2 0 5 36 57
33  anketirancev v celoti zadovoljnih z razvija- Občutek pripadnosti podjetju 2 0 2 31 64
njem, obvladovanjem in izboljševanjem procesov, Drugo 0 0 0 67 33
izdelkov ter storitev, kar 60  pa je s tem zadovolj-
nih. Sledi, da je bilo 5  anketirancev neopredelje- Opombe V odstotkih. Naslovi stolpcev: (1) sploh ne vpli-
nih, le 2  pa je takšnih, ki s tem niso zadovoljni. va, (2) ne vpliva, (3) niti vpliva niti ne vpliva, (4) vpliva, (5)
zelo vpliva.
Tretji sklop – splošni dejavniki, ki vplivajo na
zadovoljstvo zaposlenih in efqm materiale. Dobre odnose z nadrejenimi, eno od
organizacijskih spremenljivk zadovoljstva, opi-
Kar 79  anketirancem dobri odnosi med zapo- suje napotek iz dejavnika »Voditeljstvo«, ki spod-
slenimi predstavljajo največji vpliv na njihovo za- buja, da se po celotni verigi vrednosti vzpostavlja
dovoljstvo, kar je pomembno zlasti v manjših in etičnost ter kulturo zaupanja in odprtosti. Ob-
srednje velikih podjetjih, kjer zaposleni med se- čutek dobro opravljenega dela lahko povezujemo
boj običajno bolj sodelujejo in komunicirajo. V s spremenljivko »Zadovoljstvo z delom« (Sageer,
podjetju Lotrič so naklonjeni predstavitvi in spo- Rafat in Agarwal 2012), kar spodbuja tudi napotek
znavanju vseh novozaposlenih in povezovanju za- iz dejavnika »Zaposleni«, ki pravi, da odlične or-
poslenih na delovnem mestu (Lotrič idr. 2019). ganizacije sporočajo jasno usmeritev in strateški
Dobre odnose med zaposlenimi tako lahko vklju- fokus ter tako zagotovijo, da zaposleni razumejo
čimo v eno izmed organizacijskih spremenljivk in prikažejo svoj prispevek k stalnemu uspehu
zadovoljstva »Delovna skupina« in jih povezu- organizacije (Kawiana idr. 2018). Najmanjši vpliv
jemo z enim od napotkov načela »Doseganje uspe- na zadovoljstvo anketirancem predstavlja dejav-
hov z nadarjenostjo zaposlenih« iz dejavnika »Za- nik »Možnosti napredovanja« (zelo vpliva – 31 ;
posleni«, ki organizacije spodbuja k podpiranju vpliva – 52 ), pri čemer je 12  anketirancev ne-
kulture medsebojne pomoči, priznavanja in skrbi opredeljenih, pri 5  anketirancev pa ta dejavnik
med posamezniki in timi (Sageer, Rafat in Agar- ne vpliva na zadovoljstvo (preglednica 1).
wal 2012; Urad Republike Slovenije za meroslovje
2013). Podobno so anketiranci ocenili tudi dejav- Pri zadnjem vprašanju nas je najprej zanimalo
nike »Ustrezni delovni pogoji«, »Dobri odnosi z poznavanje modela efqm. Analiza rezultatov je
nadrejenimi« ter »Občutek dobro opravljenega pokazala, da je 14  anketirancev mnenja, da sta
dela«, ki so jih v 71  označili za dejavnike, ki v jim model kot tudi njegova uporaba v podjetju po-
celoti vplivajo na zadovoljstvo pri delu. Tudi te tri polnoma znana, 33  anketirancem pa sta znana.
splošne dejavnike lahko povežemo z dejavniki iz Kar 43  je glede trditve o poznavanju modela ter
meril modela efqm (Locke 1976; Urad Republike njegovi uporabi neopredeljenih. Sledi, da 7  an-
Slovenije za meroslovje 2013). Ustrezne delovne ketirancev modela ne pozna, 2  anketirancev pa
pogoje, kar uvrščamo med organizacijska spre- modela v celoti ne pozna (preglednica 2).
menljivke (Sageer, Rafat in Agarwal 2012), opisuje
napotek iz dejavnika »Partnerstva in viri«, ki or- Zanimalo nas je tudi, na katerih področjih an-
ganizacijam narekuje, da kar najbolje uporabljajo
in uspešno obvladujejo svoje zgradbe, opremo in management 16 (2021) številka 2 59
   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20