Page 25 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 25
ia universitatisso bili skopičani angažirani v Brežicah, v Vrbini 146). V bližnji Veliki vasi so v 30-ih letih pre-
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 25 pod gradom.68 teklega stoletja za potrebe gnojenja praznili mla-
ko ob potoku v ravnini, ki je vanjo prinašal listje
Del iger je predstavljalo tudi plavanje. Na iz svojega zgornjega (gozdnega) toka. Še stole-
dolenjeskopiškem je imel Mali Šlegel plitvejšo tje pred tem pa je bil tik ob tej mlaki, na srenj-
vodo in je bil primeren za plavanje mlajših ot- skih površinah tudi zelenjavni vrt, pri čemer nje-
rok, ker ni bil povezan z glavnim rečnim tokom. gova bližina verjetno ni naključna. Na Drnovem
V Velikem šleglu je bila voda globlja.69 Plavali so so z muljem iz vaških mlak (Kilarjeva in Jakše-
tamkaj tudi na območju Pruda in Amerike.70 va mlaka) pri nekdanjem sejmišču bogatili le naj-
Brižani so se kopali v Savi na območju plitvine rodovitnejše njive ledin Zevniki in Breg (Rihter
pri brodu.71 V vasi Brege se v zvezi z otroškimi 2014, 39). Na Bregah izpričana navada izdelave
igrami omenja plitva vodna površina na ledini gnoja ob mokrih obrobjih poplavne ravnice to-
Traminčki in Mlake pod vasjo, kamor se je v ob- rej kaže, da ta proizvodnja ni bila rezervirana iz-
cestni jarek ob nekdanjem jagnedovem drevore- ključno za domače ali vaško okolje mlak, temveč
du stekala vaška voda. Tu je prihajalo tudi do ob- se je lahko odvijalo tudi v poplavni ravnici, dlje
časnega dviga talne vode.72 Drnovski pastirji so od doma.
se kopali v vodi, ki je nekdaj zalivala jamo na Ba-
rovni pri ledini Za mlake.73 Živinska paša in napajanje
Živinska in konjska paša na obravnavanem ob-
Gnoj iz mokrih kotanj ob poteh močju je predstavljala najbolj razširjeno dejav-
Med navadami manjših kmetov in sebenjkov v nost. Zabeležili smo številna pričevanja o poteku
povezavi z mokrim svetom, je zanimivo še izroči- in načinu paše ter kvalitetah in posebostih posa-
lo o »sebenkovem gnoju« z Breg, ki pravi, da so meznih pašnikov. Paša je bila pretežno v domeni
imeli sebenki iz drugih vasi, na brižanskem po- otrok in starcev. Temu prilagojene so bile pone-
lju posejano po kakšno njivo koruze, ki so jo nato kod tudi pašne razmere. Najmlajši otroci so pas-
poželi, doma pa pokrhali štroke. Stebla – koru- li bližje domu, starejši dlje od doma v smeri reke
zenco pa so nasekljali na koščke in zvozili v ko- Save. S pašo so bile povezana tudi različne pas-
tanje na blatnih odsekih ob poti pri Barnopakah tirske igre in znanja, kakršno je izdelovanje igrač
in dalje ob Gmajni. Tam so pustili, da so z vozo- in lesenih izdelkov za domačo uporabo ter nabi-
vi vozili preko in se je zmes dodobra pregnetla ranje zdravilnih in drugih rastlin ter živali. Ne-
z muljem. Na ta način so tudi sebenki prišli do katere od teh omenjamo v pričujoči obravnavi.
gnoja, ki so ga nato razvozili po njivi.74 Gre za Zaradi obširnosti dejavnostih povezanih s pašo
tod nekdaj razširjen princip namenske priprave konj in živine, bodo te predmet ločene obravna-
kompostnega gnojiva v jamah – mlakah. V ne- ve v prihodnosti. Trenutno izpostavljamo napa-
posredni bližini naše obravnave, le onkraj Save, janje živine.
ga v župniji Videm leta 1880 opisuje Dragotin F.
Ripšl, ko pri opisu hišnih mlak pravi, da se v njih Sestavni del živinske in konjske paše je torej
zbira deževnica, mulj, blato, listje, lubje, kratko napajanje. To opravilo je zahtevalo večje količi-
rezana drozga ipd, kar vse se porabi naslednjo ne primerne vode. Njeno zagotavljanje na nivo-
pomlad za gnojenje mladih trsov (Ripšl 2007, ju vasi, je v času brez vododvodne napeljave, zah-
tevalo veliko skrb in napore, predvsem pa tvorno
68 Informator TXJ. terminsko usklajevanje udeleženih pri skupnih
69 Informator ZXF. vaških vodnjakih.75 Zato je bilo napajanje ob
70 Informator RCD. paši v poplavni ravnici nuja oz. njen sestavni del.
71 Informator IFS, IKC. Osnovna naloga tukajšnjih pastiric in pastirjev,
72 Informator EKC, VER, IFS. je bila pašno žival v obe smeri pasti, nazaj grede,
73 Informator JAN.
74 Informator VER. 75 Informator TTR.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 25 pod gradom.68 teklega stoletja za potrebe gnojenja praznili mla-
ko ob potoku v ravnini, ki je vanjo prinašal listje
Del iger je predstavljalo tudi plavanje. Na iz svojega zgornjega (gozdnega) toka. Še stole-
dolenjeskopiškem je imel Mali Šlegel plitvejšo tje pred tem pa je bil tik ob tej mlaki, na srenj-
vodo in je bil primeren za plavanje mlajših ot- skih površinah tudi zelenjavni vrt, pri čemer nje-
rok, ker ni bil povezan z glavnim rečnim tokom. gova bližina verjetno ni naključna. Na Drnovem
V Velikem šleglu je bila voda globlja.69 Plavali so so z muljem iz vaških mlak (Kilarjeva in Jakše-
tamkaj tudi na območju Pruda in Amerike.70 va mlaka) pri nekdanjem sejmišču bogatili le naj-
Brižani so se kopali v Savi na območju plitvine rodovitnejše njive ledin Zevniki in Breg (Rihter
pri brodu.71 V vasi Brege se v zvezi z otroškimi 2014, 39). Na Bregah izpričana navada izdelave
igrami omenja plitva vodna površina na ledini gnoja ob mokrih obrobjih poplavne ravnice to-
Traminčki in Mlake pod vasjo, kamor se je v ob- rej kaže, da ta proizvodnja ni bila rezervirana iz-
cestni jarek ob nekdanjem jagnedovem drevore- ključno za domače ali vaško okolje mlak, temveč
du stekala vaška voda. Tu je prihajalo tudi do ob- se je lahko odvijalo tudi v poplavni ravnici, dlje
časnega dviga talne vode.72 Drnovski pastirji so od doma.
se kopali v vodi, ki je nekdaj zalivala jamo na Ba-
rovni pri ledini Za mlake.73 Živinska paša in napajanje
Živinska in konjska paša na obravnavanem ob-
Gnoj iz mokrih kotanj ob poteh močju je predstavljala najbolj razširjeno dejav-
Med navadami manjših kmetov in sebenjkov v nost. Zabeležili smo številna pričevanja o poteku
povezavi z mokrim svetom, je zanimivo še izroči- in načinu paše ter kvalitetah in posebostih posa-
lo o »sebenkovem gnoju« z Breg, ki pravi, da so meznih pašnikov. Paša je bila pretežno v domeni
imeli sebenki iz drugih vasi, na brižanskem po- otrok in starcev. Temu prilagojene so bile pone-
lju posejano po kakšno njivo koruze, ki so jo nato kod tudi pašne razmere. Najmlajši otroci so pas-
poželi, doma pa pokrhali štroke. Stebla – koru- li bližje domu, starejši dlje od doma v smeri reke
zenco pa so nasekljali na koščke in zvozili v ko- Save. S pašo so bile povezana tudi različne pas-
tanje na blatnih odsekih ob poti pri Barnopakah tirske igre in znanja, kakršno je izdelovanje igrač
in dalje ob Gmajni. Tam so pustili, da so z vozo- in lesenih izdelkov za domačo uporabo ter nabi-
vi vozili preko in se je zmes dodobra pregnetla ranje zdravilnih in drugih rastlin ter živali. Ne-
z muljem. Na ta način so tudi sebenki prišli do katere od teh omenjamo v pričujoči obravnavi.
gnoja, ki so ga nato razvozili po njivi.74 Gre za Zaradi obširnosti dejavnostih povezanih s pašo
tod nekdaj razširjen princip namenske priprave konj in živine, bodo te predmet ločene obravna-
kompostnega gnojiva v jamah – mlakah. V ne- ve v prihodnosti. Trenutno izpostavljamo napa-
posredni bližini naše obravnave, le onkraj Save, janje živine.
ga v župniji Videm leta 1880 opisuje Dragotin F.
Ripšl, ko pri opisu hišnih mlak pravi, da se v njih Sestavni del živinske in konjske paše je torej
zbira deževnica, mulj, blato, listje, lubje, kratko napajanje. To opravilo je zahtevalo večje količi-
rezana drozga ipd, kar vse se porabi naslednjo ne primerne vode. Njeno zagotavljanje na nivo-
pomlad za gnojenje mladih trsov (Ripšl 2007, ju vasi, je v času brez vododvodne napeljave, zah-
tevalo veliko skrb in napore, predvsem pa tvorno
68 Informator TXJ. terminsko usklajevanje udeleženih pri skupnih
69 Informator ZXF. vaških vodnjakih.75 Zato je bilo napajanje ob
70 Informator RCD. paši v poplavni ravnici nuja oz. njen sestavni del.
71 Informator IFS, IKC. Osnovna naloga tukajšnjih pastiric in pastirjev,
72 Informator EKC, VER, IFS. je bila pašno žival v obe smeri pasti, nazaj grede,
73 Informator JAN.
74 Informator VER. 75 Informator TTR.
