Page 44 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 44
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 44Stari Mrtvičani so namreč kričali, če je živinane vrednosti (Vodopivec 2008, p. 71–72). Jelše-
ušla preko meje.268 Ta potoček, bržkone zarisuje vina za poletno kurjavo je znana tudi iz drugih
hereditatiže t. i. avstrijska vojaška specialka iz leta 1882 inpoplavnih ravnic (prim. Novak 1947, 117). Na
v nadaljnih letih vse do leta 1943.269 Po tej karti brižanskem se je jelševina z Velikih vod proda-
je gotovo, da je izviral in tekel po strugi na ledi- jala mizarjem, ki so jo cenili npr. za izdelavo ob-
ni Veliko savišče, ki jo predstavlja star meander- ročkov za karnise. Na Bregah je izpričana njena
ski lok oklepajoč ledini Borovnice, Stare vačke in uporaba tudi za platišča vozov.273
druge. Verjetno je šlo za podobne okoliščine, kot
pri potočku, ki je izviral na ledini Studenec na Jesen
gorenjeskopiškem (gl. Ribolov). Jesenov (Fraxinus sp. ) les so na Vihrah cenili za
izdelavo delov vozov, na Skopicah so ga uporab-
Jelša ljali za izdelavo smuči s postopkom kuhanja in
Uršula Vodopivec je zapisala: uvijanja (Rihter 2010, 30), podobno na Bregah
in Vihrah.274 Na splošno pa je bil tod priljubljen
Jaged je v Vrbini najpogostejše drevo, bolj na za izdelavo raznih ročajev.275 Na Bregah so jese-
mokrem svetu pa jelše (Alnus sp., op. J. R. ). novino sekali v Zlatičju, jo skobli in s pomočjo
V prejšnjem stoletju je raslo še veliko število toplote in šablon ukrivljali za smuči. Sicer pa je
vrb. Sedaj so se posušile. (Vodopivec 2008, p. bila tod jesenovina nepogrešljiva za špice voza in
69–70270). za kosišča.276
Kot že omenjeno, so jelše obraščale remensko Vrbe
strugo na brižanskem spodnjem polju, na prede- Med drevesnimi vrstami po omembah izstopa
lu Delečki.271 Na G. Skopicah so jelšev les upo- obilje različnih vrst vrb (Salix sp. ), ki je postalo
rabljali za tla v živinskem hlevu, ki so ga cenili za- ob savski regulaciji še izdatnejše. Osnovni narav-
radi trajnosti v mokrem okolju (Vodopivec 2008, ni gradniki za utrjevanje savskih brežin so bile
p. 71–72272). Na Bregah je hlev Vinka Škofljan- namreč vrbe oz. t. i. vrbove fašine.277 Vrbe so na
ca, zgrajen leta 1900, ki ima še vedno deloma ori- savskih obrežjih sicer rasle samoniklo, na regu-
ginalen jelšev tlak iz 20 cm dolgih in v premeru liranem kanalu pa sprva kot posledica utrjeval-
12 cm širokih prečnih rezin jelševih debel. Stari nih del, gojene pa naj bi bile bile tudi v nasadih
rejci naj bi izdelovali izključno tovrstne pode, saj (D. Skopice) (Rihter 2007, 35; 2010, 30, 35–36;
so na podlagi izkušenj menili, da takšna tla živi- op. 23 in 43; 2015, 69). Nasade in porasle brežine
ni in konjem zagotavljajo varno vstajanje, pred- so »savski mirkači« kakor so na Bregah pravili
vsem pa z svojimi robovi in medprostori onemo- čuvajem savskih obrežij, čuvali pred nenadzoro-
gočajo drsenje nog. Podoben učinek razgibanosti vanim sekanjem. To bi namreč ogrožalo trdnost
in opore v tlaku hlevskih tal so dosegali s tlako- brežin. Na ta način so varovali tudi naravne za-
vanjem z velikimi prodniki in lomljenci. Ostan- loge za izdelavo novih fašin za utrjevanje spodžr-
ke takšnih izvedb tal smo pred leti še lahko videli tih brežin.278 Neupravičeno rezanje vrbovih šib
na nekaterih domačijah, npr. pri stari p. d. Rahli- v Vrbinah pod Zotterjevo pristavo (severno od
čevi domačiji na Bregah (gl. Prodniki). Žadovinka), navaja Majda Smole po graščinskih
Na skopiškem so v poletnih mesecih ku- 273 Informator IFS.
rili jelšev les, ker ta ni imel posebne kalorič- 274 Informator IFS, RVL, PAT.
275 Informator CAR.
268 Informator IFS. 276 Informator RVF, IFS.
269 Gl. Literatura. 277 SSKJ: fašina -e ž (i) grad. butara protja za dreniranje ali utrjevanje
270 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
rečnih bregov.
objavljen pri Rihter (2010, 26). 278 Informator IFS.
271 Informator EKC.
272 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
objavljen pri Rihter (2010, 27).
ušla preko meje.268 Ta potoček, bržkone zarisuje vina za poletno kurjavo je znana tudi iz drugih
hereditatiže t. i. avstrijska vojaška specialka iz leta 1882 inpoplavnih ravnic (prim. Novak 1947, 117). Na
v nadaljnih letih vse do leta 1943.269 Po tej karti brižanskem se je jelševina z Velikih vod proda-
je gotovo, da je izviral in tekel po strugi na ledi- jala mizarjem, ki so jo cenili npr. za izdelavo ob-
ni Veliko savišče, ki jo predstavlja star meander- ročkov za karnise. Na Bregah je izpričana njena
ski lok oklepajoč ledini Borovnice, Stare vačke in uporaba tudi za platišča vozov.273
druge. Verjetno je šlo za podobne okoliščine, kot
pri potočku, ki je izviral na ledini Studenec na Jesen
gorenjeskopiškem (gl. Ribolov). Jesenov (Fraxinus sp. ) les so na Vihrah cenili za
izdelavo delov vozov, na Skopicah so ga uporab-
Jelša ljali za izdelavo smuči s postopkom kuhanja in
Uršula Vodopivec je zapisala: uvijanja (Rihter 2010, 30), podobno na Bregah
in Vihrah.274 Na splošno pa je bil tod priljubljen
Jaged je v Vrbini najpogostejše drevo, bolj na za izdelavo raznih ročajev.275 Na Bregah so jese-
mokrem svetu pa jelše (Alnus sp., op. J. R. ). novino sekali v Zlatičju, jo skobli in s pomočjo
V prejšnjem stoletju je raslo še veliko število toplote in šablon ukrivljali za smuči. Sicer pa je
vrb. Sedaj so se posušile. (Vodopivec 2008, p. bila tod jesenovina nepogrešljiva za špice voza in
69–70270). za kosišča.276
Kot že omenjeno, so jelše obraščale remensko Vrbe
strugo na brižanskem spodnjem polju, na prede- Med drevesnimi vrstami po omembah izstopa
lu Delečki.271 Na G. Skopicah so jelšev les upo- obilje različnih vrst vrb (Salix sp. ), ki je postalo
rabljali za tla v živinskem hlevu, ki so ga cenili za- ob savski regulaciji še izdatnejše. Osnovni narav-
radi trajnosti v mokrem okolju (Vodopivec 2008, ni gradniki za utrjevanje savskih brežin so bile
p. 71–72272). Na Bregah je hlev Vinka Škofljan- namreč vrbe oz. t. i. vrbove fašine.277 Vrbe so na
ca, zgrajen leta 1900, ki ima še vedno deloma ori- savskih obrežjih sicer rasle samoniklo, na regu-
ginalen jelšev tlak iz 20 cm dolgih in v premeru liranem kanalu pa sprva kot posledica utrjeval-
12 cm širokih prečnih rezin jelševih debel. Stari nih del, gojene pa naj bi bile bile tudi v nasadih
rejci naj bi izdelovali izključno tovrstne pode, saj (D. Skopice) (Rihter 2007, 35; 2010, 30, 35–36;
so na podlagi izkušenj menili, da takšna tla živi- op. 23 in 43; 2015, 69). Nasade in porasle brežine
ni in konjem zagotavljajo varno vstajanje, pred- so »savski mirkači« kakor so na Bregah pravili
vsem pa z svojimi robovi in medprostori onemo- čuvajem savskih obrežij, čuvali pred nenadzoro-
gočajo drsenje nog. Podoben učinek razgibanosti vanim sekanjem. To bi namreč ogrožalo trdnost
in opore v tlaku hlevskih tal so dosegali s tlako- brežin. Na ta način so varovali tudi naravne za-
vanjem z velikimi prodniki in lomljenci. Ostan- loge za izdelavo novih fašin za utrjevanje spodžr-
ke takšnih izvedb tal smo pred leti še lahko videli tih brežin.278 Neupravičeno rezanje vrbovih šib
na nekaterih domačijah, npr. pri stari p. d. Rahli- v Vrbinah pod Zotterjevo pristavo (severno od
čevi domačiji na Bregah (gl. Prodniki). Žadovinka), navaja Majda Smole po graščinskih
Na skopiškem so v poletnih mesecih ku- 273 Informator IFS.
rili jelšev les, ker ta ni imel posebne kalorič- 274 Informator IFS, RVL, PAT.
275 Informator CAR.
268 Informator IFS. 276 Informator RVF, IFS.
269 Gl. Literatura. 277 SSKJ: fašina -e ž (i) grad. butara protja za dreniranje ali utrjevanje
270 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
rečnih bregov.
objavljen pri Rihter (2010, 26). 278 Informator IFS.
271 Informator EKC.
272 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
objavljen pri Rihter (2010, 27).
