Page 43 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 43
ia universitatisdno). V času po 2. svetovni so v vihransko Vrbi- mi v obsegu komasacije so (ne)posredno izginile
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 43 no prihajali potujoči rezbarji iz Slavonije (ali Sr- številne mejnice na vihranskem (ob poti na rela-
bije in Madžarske),259 ki so od domačinov kupili ciji Brodišče–Zgorelo), na brižanskem (Hanča-
jagnedova drevesa, jih posekali in na mestu sa- ve lastine, Stara gmajna, Zavrbenice, Naša vrbi-
mem mesec in več dolgo izdelovali različne okra- na) ter večina starih markantnih osamelcev, npr:
sne motive (npr. živalski motivi),260 ter druge iz- edini hrast na ledini Pod vrbe, edini hrast na le-
delke, npr. korita in bance.261 dini Naša vrbina, osamelci različnih vrst vzdolž
Velikega savišča, že omenjeni trije mejni jagne-
V luči današnje podobe nekdanje poplavne di na meji ledini Traminčki/Flančišče (gl. Jag-
ravnice dodajamo, da so bila najjugozahodneje ned) (Rihter 2015, 11–14), tod najstarejši osameli
v poplavni ravnici dokumentirana tri jagnedo- glogovi drevesi (!) nad Podmališčem. idr. Ome-
va drevesa na holocenskih terasah pri vasi Brege, njenemu neprimerljivo in večje uničenje naravne
na meji ledin Traminčki in Flančišče (SL. 2). Ta in kulturne pokrajine pa je pomenila izgradnja
so imela po izročilu veliko prostorsko in simbol- akumulacijskega bazena za HE Brežice, ki – po
no vlogo, saj naj bi bila simbolično potaknjena savski regulaciji – pomeni doslej najradikalnej-
na mejo med pašnikom in vaško zemljo (Rihter ši poseg v dosedanji obrečni prostor (prim. Hu-
2015, 239, Op. 343). Izročilo pravi, da je praded doklin 1993; 2008, i–iii; Brečko 2008).
Jurečič iz Breg pri določanju meje med pašniki
in njivami šel k takratnemu jagnedovem drevo- Hrast
redu ob cesti, nalomil veje, jih prinesel k meji in Pričevanja o gospodarski izrabi vrbinskih
jo označil tako, da je vejice potaknil v linijo. Tri hrastov so redka. Vemo, da jih vrbinski pastir-
zaporedne vejice naj bi vzklile in zrasle v velika ji niso marali za kritje v slabem vremenu, zaradi
drevesa, ki so jih ohranili kot mejnike. Izročilo strel.264 Razpolagamo pa s podatki o svinjski paši
še pravi, da so to pomembno dejanje razmejitve pod hrastovimi drevesi in uporabi za zdravlje-
polja od pašnikov, ob veliki udeležbi vpletenih, nje (gl. Zdravilne …). Zanimivo je pričevanje o
obilno »zalili« z vinom.262 Ob komasaciji ze- hrastu, kot pomembnem mejniku na spodnjem
mljišč je prišlo leta 2013 do menjave lastništva in polju brižanske vrbine, nekje na območje ledine
posledičnem nepričakovanem poseku le-teh, na- Borovnice in Stare vačke, kjer je potekala vzho-
kar se je prebudil tudi ljudski spomin o njihovi dna poljska meja med vasjo Brege in Mrtvice.
nekdanji vlogi, ki smo ga zapisali zgoraj. Danes
sta za Bregami na območjo Barnopak in nekda- Brižani smo pasli do Struge,265 kjer je v stru-
nje Gmajne še dva manjša jagneda, nekaj več pa gi tekel majhen potoček, nekje ob meji z
jih je bilo še na skopiškem v smeri vihranske le- mrtviškim. Tem potočku smo rekli Struga.
dine Prudi.263 Tam, na meji je rasel osamelec, edini hrast
od Zavrbenic naprej, za katerega nihče ni
Današnje stanje. Osrednji del obravnavane- vedel koliko sto let star je bil. Zraven hrasta
ga področja je med leti 2009 – 2014 zajela koma- je bila struga, ki je danes ni več in do tam
sacija, ki je povsem spremenila kulturno pokra- smo smeli pasti. Stal je na meji med našim in
jino spodnjega polja. Zabrisana je parcelacija in mrtviškim. Tako je pripovedovala stara ma-
ustroj poti, ki je izviral še iz fevdalne dobe. Na ma,266 ki me je enkrat peljala do tega drevesa
območju spodnjega polja med Vihrami in Brega- in mi je pokazala mejo.267
259 Informatorji niso bili enotni v navajanju narodnosti. Nekateri 264 Informator FSI.
omenjajo potujoče Rome. Vilko Novak je v etnografski študiji na
območju Prekmurja ugotovil, da so korita in posode iz jagnedovine 265 Natančneje nelociran toponim. Zelo verjetno gre za
tam dolbli Romi (Novak 1947, 120). mikrotoponim znotraj ledin Malo in Veliko savišče ali v njuni
neposredni bližini.
260 Informator IFS.
261 Informatorja CAR in PAT. 266 Informator EKC. Stara mama je umrla leta 1940 v starosti 83 let.
262 Informator RVF.
263 Informator PAT. 267 Informator EKC.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 43 no prihajali potujoči rezbarji iz Slavonije (ali Sr- številne mejnice na vihranskem (ob poti na rela-
bije in Madžarske),259 ki so od domačinov kupili ciji Brodišče–Zgorelo), na brižanskem (Hanča-
jagnedova drevesa, jih posekali in na mestu sa- ve lastine, Stara gmajna, Zavrbenice, Naša vrbi-
mem mesec in več dolgo izdelovali različne okra- na) ter večina starih markantnih osamelcev, npr:
sne motive (npr. živalski motivi),260 ter druge iz- edini hrast na ledini Pod vrbe, edini hrast na le-
delke, npr. korita in bance.261 dini Naša vrbina, osamelci različnih vrst vzdolž
Velikega savišča, že omenjeni trije mejni jagne-
V luči današnje podobe nekdanje poplavne di na meji ledini Traminčki/Flančišče (gl. Jag-
ravnice dodajamo, da so bila najjugozahodneje ned) (Rihter 2015, 11–14), tod najstarejši osameli
v poplavni ravnici dokumentirana tri jagnedo- glogovi drevesi (!) nad Podmališčem. idr. Ome-
va drevesa na holocenskih terasah pri vasi Brege, njenemu neprimerljivo in večje uničenje naravne
na meji ledin Traminčki in Flančišče (SL. 2). Ta in kulturne pokrajine pa je pomenila izgradnja
so imela po izročilu veliko prostorsko in simbol- akumulacijskega bazena za HE Brežice, ki – po
no vlogo, saj naj bi bila simbolično potaknjena savski regulaciji – pomeni doslej najradikalnej-
na mejo med pašnikom in vaško zemljo (Rihter ši poseg v dosedanji obrečni prostor (prim. Hu-
2015, 239, Op. 343). Izročilo pravi, da je praded doklin 1993; 2008, i–iii; Brečko 2008).
Jurečič iz Breg pri določanju meje med pašniki
in njivami šel k takratnemu jagnedovem drevo- Hrast
redu ob cesti, nalomil veje, jih prinesel k meji in Pričevanja o gospodarski izrabi vrbinskih
jo označil tako, da je vejice potaknil v linijo. Tri hrastov so redka. Vemo, da jih vrbinski pastir-
zaporedne vejice naj bi vzklile in zrasle v velika ji niso marali za kritje v slabem vremenu, zaradi
drevesa, ki so jih ohranili kot mejnike. Izročilo strel.264 Razpolagamo pa s podatki o svinjski paši
še pravi, da so to pomembno dejanje razmejitve pod hrastovimi drevesi in uporabi za zdravlje-
polja od pašnikov, ob veliki udeležbi vpletenih, nje (gl. Zdravilne …). Zanimivo je pričevanje o
obilno »zalili« z vinom.262 Ob komasaciji ze- hrastu, kot pomembnem mejniku na spodnjem
mljišč je prišlo leta 2013 do menjave lastništva in polju brižanske vrbine, nekje na območje ledine
posledičnem nepričakovanem poseku le-teh, na- Borovnice in Stare vačke, kjer je potekala vzho-
kar se je prebudil tudi ljudski spomin o njihovi dna poljska meja med vasjo Brege in Mrtvice.
nekdanji vlogi, ki smo ga zapisali zgoraj. Danes
sta za Bregami na območjo Barnopak in nekda- Brižani smo pasli do Struge,265 kjer je v stru-
nje Gmajne še dva manjša jagneda, nekaj več pa gi tekel majhen potoček, nekje ob meji z
jih je bilo še na skopiškem v smeri vihranske le- mrtviškim. Tem potočku smo rekli Struga.
dine Prudi.263 Tam, na meji je rasel osamelec, edini hrast
od Zavrbenic naprej, za katerega nihče ni
Današnje stanje. Osrednji del obravnavane- vedel koliko sto let star je bil. Zraven hrasta
ga področja je med leti 2009 – 2014 zajela koma- je bila struga, ki je danes ni več in do tam
sacija, ki je povsem spremenila kulturno pokra- smo smeli pasti. Stal je na meji med našim in
jino spodnjega polja. Zabrisana je parcelacija in mrtviškim. Tako je pripovedovala stara ma-
ustroj poti, ki je izviral še iz fevdalne dobe. Na ma,266 ki me je enkrat peljala do tega drevesa
območju spodnjega polja med Vihrami in Brega- in mi je pokazala mejo.267
259 Informatorji niso bili enotni v navajanju narodnosti. Nekateri 264 Informator FSI.
omenjajo potujoče Rome. Vilko Novak je v etnografski študiji na
območju Prekmurja ugotovil, da so korita in posode iz jagnedovine 265 Natančneje nelociran toponim. Zelo verjetno gre za
tam dolbli Romi (Novak 1947, 120). mikrotoponim znotraj ledin Malo in Veliko savišče ali v njuni
neposredni bližini.
260 Informator IFS.
261 Informatorja CAR in PAT. 266 Informator EKC. Stara mama je umrla leta 1940 v starosti 83 let.
262 Informator RVF.
263 Informator PAT. 267 Informator EKC.
