Page 65 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(2) (2019)
P. 65
ia universitatis La sindrome delle frontiere si sviluppa poi tistih, ki spremenijo tok življenja. V njeni zgodbi se zrca-
la letter atur a migr ante come diar io 65 nella nevrosi del successo, un successo che conferi- lijo zgodbe mnogih mož in žena, ki so prečkali Jadran-
sce il diritto di restare nella nuova terra. Il dop- sko morje v upanju na boljšo bodočnost, polni zaupanja,
pio punto di vista, di chi è in Albania e di chi, ki pa so morali obenem prestati težave izseljenstva, izko-
esule, se ne allontana, mette in evidenza, senza reninjenosti, zavrnitve na domači zemlji, prezrti s strani
fare sconti, la condizione dell’Albania sotto il re- tistih, s katerimi so do takrat delili svoja življenja.
gime comunista. Oba romana lahko pripovedujemo in obnovimo na treh
različnih nivojih, ki se na prvi pogled zdijo enostavni, a
Si conclude con la triste riflessione sugli v ozadju skrivajo čudoviti svet, ki je razdeljen tudi v re-
emigranti, condannati ad amare e odiare con- alnosti bralca: časovni nivo, ki se razvija v treh obdob-
temporaneamente la propria terra. La narrazio- jih, tistem v Albaniji, izselitev, proces integracije v novo
ne transita tra l’Albania e l’Italia, per cui il pas- družbo; prostorski nivo, domovina v odnosu do dikta-
sato ed il presente sono sempre compresenti, la ture, simbol kolektivnega zapora in zavedanja, gradnja
continua alternanza spaziale e temporale, testi- mobilnosti v tujini, oziroma prazen prostor potovanja
monia la condizione dislocata dell’emigrante, proti novemu domu, in končno kraj prihoda; in še tisti
creando una discordia tra le due realtà diame- psihološki, ki se izkaže iz perspektive, izkušnje in seveda
tralmente diverse. dejanj protagonistov, Eltona in Klee Borova.
Med vrsticami obeh romanov izstopa figura izseljenca,
Povzetek ki trpi za sindromom meje, ne samo tiste konvencional-
ne, a tudi tiste nevidne iz vsakodnevnega življenja. Pred
Albanski pisatelji nove generacije, ki so se izselili v Itali- našimi očmi drsi nadnaravna želja, da bi osmislil umik iz
jo, širijo zemljevid transnacionalne literature v Italijo od domovine, ki je v obeh specifičnih primerih beg iz raz-
devetdesetih let dalje. Njihova dela pripovedujejo o res- ličnih okoliščin.
ničnih zgodbah ali takih, ki so del kolektivnega spomi- Sindrom meje se nato razvije v iskanje uspeha, ki pa po-
na, in segajo v čas režima in propada diktature, a tudi v deljuje pravico, da priseljenec ostane v novi državi. V
leta izseljenstva in imajo, poleg svoje razvedrilne funk- psihi izseljenca so velike psihološke dileme. Gre za za-
cije, tudi raziskovalno vrednost zaradi njihove psiholo- pleteno osebnost, polno negotovosti, zato se s težavo
ške vsebine. prepusti pripovedovanju. Počuti se izpostavljenega indi-
V prispevku obravnavamo dva romana Va e non torna ferenci, negotovega, izkoriščanega. Zato da razumemo
(Pojdi in se ne vrni) Ronija Kubadija in Senza bagagli (Brez migranta, je potrebno, da pogledamo v njegovo pretek-
kovčkov) Elvire Dones. Oba sta prvenca z izrazito avto- lo zgodbo, tisto pred emigracijo, kar se je zgodilo pred
biografsko vsebino, ki obravnavata obdobje diktature in odhodom in oblika dnevnika je za to zelo primerna.
se zaključita z izselitvijo in pristankom na drugi strani Dvojni zorni kot, tistega, ki je odšel, in tistega, ki je os-
morja. tal, izpostavi stanje Albanije v času diktature, ne da bi pri
Kubati oriše svojo zgodbo od otroških spominov vse tem povzročil napetosti.
do časa diktature, očetove aretacije in internacije, naj- Članek se zaključi z žalostnim razmišljanjem o priseljen-
stništva in gledanja prepovedanih televizijskih progra- cih, ki so obsojeni, da ljubijo in istočasno sovražijo svo-
mov, na skrivaj organiziranih plesov, prisiljenega študi- jo zemljo. Spreminjajoče pripovedovanje med Albanijo
ja, ter se zaključi z opisom študentskega življenja v Italiji in Italijo, zaradi katere sta preteklost in sedanjost, so-pri-
ob službi, študiju in napornem preživetju s preskakova- sotna, ter neprestana prostorska in časovna alternacija
njem med preteklostjo in sedanjostjo ter osebne usode z pričata o dislociranem stanju migranta in o nesoglasju
javnim življenjem v Albaniji, med katerimi izstopa pred- med dvema svetovoma, ki sta si diametralno nasprotna.
vsem njegov beg iz domovine. »Mesto za našim hrbtom se manjša, pred nami pa ne vi-
Življenje protagonistke romana Elvire Dones se zrcali v dimo ničesar« je stavek, ki zaključuje Kubatijev roman
biografiji avtorice, televizijske delavke, ki opisuje dvojno in simbolizira kaotično sporočilnost migranta, za ka-
zgodbo: zgodbo Albanije med osemdesetimi in devet- terega je Zahod še daleč in nosi občutek, da se je vrgel
desetimi leti, v obdobju prehoda iz zatirajočega režima v
navidezno demokracijo, ter ljubezensko zgodbo, eno od
la letter atur a migr ante come diar io 65 nella nevrosi del successo, un successo che conferi- lijo zgodbe mnogih mož in žena, ki so prečkali Jadran-
sce il diritto di restare nella nuova terra. Il dop- sko morje v upanju na boljšo bodočnost, polni zaupanja,
pio punto di vista, di chi è in Albania e di chi, ki pa so morali obenem prestati težave izseljenstva, izko-
esule, se ne allontana, mette in evidenza, senza reninjenosti, zavrnitve na domači zemlji, prezrti s strani
fare sconti, la condizione dell’Albania sotto il re- tistih, s katerimi so do takrat delili svoja življenja.
gime comunista. Oba romana lahko pripovedujemo in obnovimo na treh
različnih nivojih, ki se na prvi pogled zdijo enostavni, a
Si conclude con la triste riflessione sugli v ozadju skrivajo čudoviti svet, ki je razdeljen tudi v re-
emigranti, condannati ad amare e odiare con- alnosti bralca: časovni nivo, ki se razvija v treh obdob-
temporaneamente la propria terra. La narrazio- jih, tistem v Albaniji, izselitev, proces integracije v novo
ne transita tra l’Albania e l’Italia, per cui il pas- družbo; prostorski nivo, domovina v odnosu do dikta-
sato ed il presente sono sempre compresenti, la ture, simbol kolektivnega zapora in zavedanja, gradnja
continua alternanza spaziale e temporale, testi- mobilnosti v tujini, oziroma prazen prostor potovanja
monia la condizione dislocata dell’emigrante, proti novemu domu, in končno kraj prihoda; in še tisti
creando una discordia tra le due realtà diame- psihološki, ki se izkaže iz perspektive, izkušnje in seveda
tralmente diverse. dejanj protagonistov, Eltona in Klee Borova.
Med vrsticami obeh romanov izstopa figura izseljenca,
Povzetek ki trpi za sindromom meje, ne samo tiste konvencional-
ne, a tudi tiste nevidne iz vsakodnevnega življenja. Pred
Albanski pisatelji nove generacije, ki so se izselili v Itali- našimi očmi drsi nadnaravna želja, da bi osmislil umik iz
jo, širijo zemljevid transnacionalne literature v Italijo od domovine, ki je v obeh specifičnih primerih beg iz raz-
devetdesetih let dalje. Njihova dela pripovedujejo o res- ličnih okoliščin.
ničnih zgodbah ali takih, ki so del kolektivnega spomi- Sindrom meje se nato razvije v iskanje uspeha, ki pa po-
na, in segajo v čas režima in propada diktature, a tudi v deljuje pravico, da priseljenec ostane v novi državi. V
leta izseljenstva in imajo, poleg svoje razvedrilne funk- psihi izseljenca so velike psihološke dileme. Gre za za-
cije, tudi raziskovalno vrednost zaradi njihove psiholo- pleteno osebnost, polno negotovosti, zato se s težavo
ške vsebine. prepusti pripovedovanju. Počuti se izpostavljenega indi-
V prispevku obravnavamo dva romana Va e non torna ferenci, negotovega, izkoriščanega. Zato da razumemo
(Pojdi in se ne vrni) Ronija Kubadija in Senza bagagli (Brez migranta, je potrebno, da pogledamo v njegovo pretek-
kovčkov) Elvire Dones. Oba sta prvenca z izrazito avto- lo zgodbo, tisto pred emigracijo, kar se je zgodilo pred
biografsko vsebino, ki obravnavata obdobje diktature in odhodom in oblika dnevnika je za to zelo primerna.
se zaključita z izselitvijo in pristankom na drugi strani Dvojni zorni kot, tistega, ki je odšel, in tistega, ki je os-
morja. tal, izpostavi stanje Albanije v času diktature, ne da bi pri
Kubati oriše svojo zgodbo od otroških spominov vse tem povzročil napetosti.
do časa diktature, očetove aretacije in internacije, naj- Članek se zaključi z žalostnim razmišljanjem o priseljen-
stništva in gledanja prepovedanih televizijskih progra- cih, ki so obsojeni, da ljubijo in istočasno sovražijo svo-
mov, na skrivaj organiziranih plesov, prisiljenega študi- jo zemljo. Spreminjajoče pripovedovanje med Albanijo
ja, ter se zaključi z opisom študentskega življenja v Italiji in Italijo, zaradi katere sta preteklost in sedanjost, so-pri-
ob službi, študiju in napornem preživetju s preskakova- sotna, ter neprestana prostorska in časovna alternacija
njem med preteklostjo in sedanjostjo ter osebne usode z pričata o dislociranem stanju migranta in o nesoglasju
javnim življenjem v Albaniji, med katerimi izstopa pred- med dvema svetovoma, ki sta si diametralno nasprotna.
vsem njegov beg iz domovine. »Mesto za našim hrbtom se manjša, pred nami pa ne vi-
Življenje protagonistke romana Elvire Dones se zrcali v dimo ničesar« je stavek, ki zaključuje Kubatijev roman
biografiji avtorice, televizijske delavke, ki opisuje dvojno in simbolizira kaotično sporočilnost migranta, za ka-
zgodbo: zgodbo Albanije med osemdesetimi in devet- terega je Zahod še daleč in nosi občutek, da se je vrgel
desetimi leti, v obdobju prehoda iz zatirajočega režima v
navidezno demokracijo, ter ljubezensko zgodbo, eno od
