Page 116 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 116
al učitelj obvladovati tuj jezik podobno kotstudia universitatis hereditati, letnik 8 (2020), številka 2 116intervenciji ZDA v drugi svetovni vojni. Vojaki
naravni govorec. Metoda je zmanjšala pomen so potrebovali praktične sporazumevalne zmož-
bralnemu razumevanju in pisnemu sporočanju.hereditati nosti za sporočanje v modernih jezikih. V ta na-
Poudarjala je govorno sporočanje ter poučevanje men so razvili program ASTP (American Specia-
z izključno rabo TJ/J2 kot v vsakdanjem življe- lized Training Program), ki je s pomočjo direktne
nju. Poučevanje slovnice je potekalo induktivno. metode usposabljal prevajalce in tolmače za po-
Na začetni stopnji učenja jezika so spodbuja- moč ameriški vojski. Na osnovi vpliva programa
li rabo vseh čutov za razumevanje slovnice preko ASTP in usposabljanj za množice, ki so migri-
sličic in predmetov. Abstraktne pojme so usva- rale v ZDA po 2. svetovni vojni, je Robert Lado
jali z asociacijami in ne s prevodi v materinščini oblikoval študije za razvoj kontrastivnega jeziko-
ali v drugih jezikih. Metodi so pripisali negativ- slovja. V svojem delu Linguistics across Cultures
no plat v nenehni rabi TJ/J2, ki je morala biti te- je predlagal metodo za primerjavo jezikov in raz-
koča, podobna naravnemu govorcu. Kritični so iskoval fenomen interferenc (negativni transfer).
bili tudi do šolskega okolja, kjer so učenci slab- Dogajanje med obema vojnama ter po 2. svetovni
še motivirani kot v zasebnih šolah, na primer ve- vojni je vplivalo na oblikovanje strukturalistič-
rige »Berlitz«. Metoda ni imela znanstvenih te- nega pristopa (Mezzadri 2015).
meljev ter gradiva za podkrepitev individualnega
dela. Veliko časa je učitelj porabil za tolmačenje Leta 1942 je Bloomfield zatrjeval, da mora
pomena besed v ciljnem jeziku, ko bi besedo hit- učenec tujega jezika zavreči vsakršno jezikov-
reje prevedel. Zmanjšanje pomena zmožnosti no predznanje in pričeti z učenjem tujega jezi-
pisnega sporočanja in bralnega razumevanja je ka tako, kot če bi bil njegov spomin tabula rasa.
povzročilo močno reakcijo v izobraževalnih kro- V 30. letih 20. stoletja je B. F. Skinner oblikoval
gih. Pisavi in branju so ponovno vrnili pomen z misel o tem, da mora biti učenec izpostavljen zu-
metodo Reading Method. nanjemu dražljaju in s tem oblikovati jezikovne
navade (angl. language habits), tj. podzavestne
Od druge polovice 20. stoletja do današnjih in avtomatične reakcije na dražljaje. Na osnovi
dni svojih dognanj je Skinner leta 1957 objavil delo
Reading Method se je razvila v Združenih drža- Verbal Behavior (Mezzadri 2015). Behaviorizem
vah Amerike po Collemanovem poročilu (1929), je psihološka teorija, ki je učenje enačila z obli-
kjer je za rešitev ameriških šol in univerz predla- kovanjem navad. Te se oblikujejo, ko so odzivi
gan pristop, ki temelji na literaturi. Pristop je vi- učenca nagrajeni. Učenje jezika so behavioristi
dno zmanjšal pomen govornim zmožnostim, ki enačili z oblikovanjem navad, ki jih ponuja mo-
so bile ključnega pomena pri direktni metodi. del (učitelj, mati, ...) in ki jih otrok usvoji s po-
Učitelj je učencem pomagal razumeti prebrana snemanjem. Behavioristične ideje prepoznamo v
besedila in ponujal slovnična pravila. Vodil jih je avdiolingvalni oz. slušnojezikovni metodi, za ka-
skozi proces usvajanja novih besed ter slovničnih tero je učenje jezika enako usvajanju nezavednih
struktur. Učenec je bil avtonomen in odgovoren senzorično-motoričnih spretnosti kot posledi-
za lastno delo, medtem ko je učitelj pomagal pri ca odgovorov na določen dražljaj iz okolice. Za-
razumevanju besedil ter predstavljal nekakšen govorniki te teorije so verjeli, da sta posnemanje
»živi slovar in slovnico«. Medtem ko so se ZDA in utrjevanje ključna za jezikovni razvoj. Glavni
spopadale z bralno metodo, je v Evropi na podro- poudarek je bil na učenju jezika in ne o jeziku,
čju šolstva in univerz prevladovala slovnično-pre- pri čemer je bila uporaba materinščine nezaže-
vajalna metoda. Zgodovinsko dogajanje po drugi lena. Behavioristična teorija je v procesu učenja
svetovni vojni je Američane vodilo do spozna- izključila miselne procese, kar je sčasoma vodilo
nja, da so bile dotedanje glotodidaktične meto- v njen zaton. Posnemanje in utrjevanje vzorcev
de povsem neustrezne v rabi. To je bilo očitno v sporazumevanja sta v procesu usvajanja jezika
pomembna, vendar ne moreta povzeti vseh pro-
naravni govorec. Metoda je zmanjšala pomen so potrebovali praktične sporazumevalne zmož-
bralnemu razumevanju in pisnemu sporočanju.hereditati nosti za sporočanje v modernih jezikih. V ta na-
Poudarjala je govorno sporočanje ter poučevanje men so razvili program ASTP (American Specia-
z izključno rabo TJ/J2 kot v vsakdanjem življe- lized Training Program), ki je s pomočjo direktne
nju. Poučevanje slovnice je potekalo induktivno. metode usposabljal prevajalce in tolmače za po-
Na začetni stopnji učenja jezika so spodbuja- moč ameriški vojski. Na osnovi vpliva programa
li rabo vseh čutov za razumevanje slovnice preko ASTP in usposabljanj za množice, ki so migri-
sličic in predmetov. Abstraktne pojme so usva- rale v ZDA po 2. svetovni vojni, je Robert Lado
jali z asociacijami in ne s prevodi v materinščini oblikoval študije za razvoj kontrastivnega jeziko-
ali v drugih jezikih. Metodi so pripisali negativ- slovja. V svojem delu Linguistics across Cultures
no plat v nenehni rabi TJ/J2, ki je morala biti te- je predlagal metodo za primerjavo jezikov in raz-
koča, podobna naravnemu govorcu. Kritični so iskoval fenomen interferenc (negativni transfer).
bili tudi do šolskega okolja, kjer so učenci slab- Dogajanje med obema vojnama ter po 2. svetovni
še motivirani kot v zasebnih šolah, na primer ve- vojni je vplivalo na oblikovanje strukturalistič-
rige »Berlitz«. Metoda ni imela znanstvenih te- nega pristopa (Mezzadri 2015).
meljev ter gradiva za podkrepitev individualnega
dela. Veliko časa je učitelj porabil za tolmačenje Leta 1942 je Bloomfield zatrjeval, da mora
pomena besed v ciljnem jeziku, ko bi besedo hit- učenec tujega jezika zavreči vsakršno jezikov-
reje prevedel. Zmanjšanje pomena zmožnosti no predznanje in pričeti z učenjem tujega jezi-
pisnega sporočanja in bralnega razumevanja je ka tako, kot če bi bil njegov spomin tabula rasa.
povzročilo močno reakcijo v izobraževalnih kro- V 30. letih 20. stoletja je B. F. Skinner oblikoval
gih. Pisavi in branju so ponovno vrnili pomen z misel o tem, da mora biti učenec izpostavljen zu-
metodo Reading Method. nanjemu dražljaju in s tem oblikovati jezikovne
navade (angl. language habits), tj. podzavestne
Od druge polovice 20. stoletja do današnjih in avtomatične reakcije na dražljaje. Na osnovi
dni svojih dognanj je Skinner leta 1957 objavil delo
Reading Method se je razvila v Združenih drža- Verbal Behavior (Mezzadri 2015). Behaviorizem
vah Amerike po Collemanovem poročilu (1929), je psihološka teorija, ki je učenje enačila z obli-
kjer je za rešitev ameriških šol in univerz predla- kovanjem navad. Te se oblikujejo, ko so odzivi
gan pristop, ki temelji na literaturi. Pristop je vi- učenca nagrajeni. Učenje jezika so behavioristi
dno zmanjšal pomen govornim zmožnostim, ki enačili z oblikovanjem navad, ki jih ponuja mo-
so bile ključnega pomena pri direktni metodi. del (učitelj, mati, ...) in ki jih otrok usvoji s po-
Učitelj je učencem pomagal razumeti prebrana snemanjem. Behavioristične ideje prepoznamo v
besedila in ponujal slovnična pravila. Vodil jih je avdiolingvalni oz. slušnojezikovni metodi, za ka-
skozi proces usvajanja novih besed ter slovničnih tero je učenje jezika enako usvajanju nezavednih
struktur. Učenec je bil avtonomen in odgovoren senzorično-motoričnih spretnosti kot posledi-
za lastno delo, medtem ko je učitelj pomagal pri ca odgovorov na določen dražljaj iz okolice. Za-
razumevanju besedil ter predstavljal nekakšen govorniki te teorije so verjeli, da sta posnemanje
»živi slovar in slovnico«. Medtem ko so se ZDA in utrjevanje ključna za jezikovni razvoj. Glavni
spopadale z bralno metodo, je v Evropi na podro- poudarek je bil na učenju jezika in ne o jeziku,
čju šolstva in univerz prevladovala slovnično-pre- pri čemer je bila uporaba materinščine nezaže-
vajalna metoda. Zgodovinsko dogajanje po drugi lena. Behavioristična teorija je v procesu učenja
svetovni vojni je Američane vodilo do spozna- izključila miselne procese, kar je sčasoma vodilo
nja, da so bile dotedanje glotodidaktične meto- v njen zaton. Posnemanje in utrjevanje vzorcev
de povsem neustrezne v rabi. To je bilo očitno v sporazumevanja sta v procesu usvajanja jezika
pomembna, vendar ne moreta povzeti vseh pro-
