Page 86 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 86
dia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 86je na slovenskem podeželju ista sprememba v hi-is 2014, 185–187). V ta namen je predmete razde-
erarhiji pohištva dogajala v zgodnejšem obdob- lil v pet skupin, to so: »srce«, priprava in kuha-
hereditatiju kot na Ogrskem. Je pa mogoče ugotoviti, da je nje obrokov, skladiščenje, razsvetljava ter drugo
tudi na slovenskem podeželju med 17. in 18. stole- pohištvo (Servais 2014, 188).
tjem zaznati podoben proces, kot ga je Granasz-
toi ugotovil za ogrski Kiskunhalas med 18. in 19. V pričujoči analizi bomo navedenih pet
stoletjem. skupin predmetov primerjali z našim naborom
slovenskih inventarjev. Obravnavani inventarji
Slovenija in Belgija iz slovenskega prostora so bili sestavljeni med leti
V svoji razpravi Paul Servais obravnava spremi- 1620 in 1795, kar se časovno ne sklada z obdob-
njanje materialne kulture, kakovosti življenja in jem, iz katerega izhajajo belgijski inventarji, pri-
lastniških razmerij na podeželju na primeru treh tegnjeni v primerjavo. Kljub časovnemu neuje-
območij v okolici belgijskega mesta Liege. To so manju smo primerjavo izvedli zaradi preverjanja
dežele Herve, Hesbaye in Ardennes, in sicer v 19. metodologije, kakor tudi ker smo želeli ugoto-
stoletju. Njihova gospodarstva so se v 19. stoletju viti, ali bo primerjava pokazala bistveno razli-
specializirala, kar je bilo značilno za proces mo- ko v premoženju med industrializirano Belgijo
dernizacije (Servais 2014, 181). Dežela Herve se je in predindustrijskim slovenskim kmetom. Tako
specializirala v proizvodnji mleka in sadja. V de- starejša kot novejša literatura namreč nakazuje-
želi Hesbaye je najprej prevladovala proizvodnja ta, da v prvih fazah industrializacije življenjski
in prodaja žita, sredi 19. stoletja pa se je usmerila v standard nižjih slojev prebivalstva se ni izbolj-
sladkorno repo. V deželi Ardennes je dolgo pre- šal ali se je celo poslabšal (Hobsbawm 2010, 237–
vladovalo samooskrbno kmetijstvo in se je spe- 257; Pamuk & van Zanden 2010, 217–234). Na
cializirala šele v zadnji tretjini 19. stoletja, in si- podlagi inventarjev, ki jih imamo na voljo, bomo
cer v proizvodnji mleka in mesa ter v gozdarstvu. poskusili rekonstruirati glavni prostor v hiši na
Zaradi modernizacije je v teh treh deželah opazi- slovenskem podeželju in primerjali prisotnost
ti razlike tudi v življenjskem slogu, natančneje v ter uporabo predmetov s tistimi, ki so v belgij-
spremembah števila prostorov v hiši. Ob enopro- skih inventarjih razporejeni v pet (zgoraj našte-
storskih hišah začnejo nastajati hiše z več prosto- tih) skupin.
ri in tudi nadstropji. Število prostorov je pove-
zano z dohodkom in družbenim statusom ter s Prvo skupino, ki jo Servais poimenuje
tem z možnostjo nakupa številnejših predmetov, »srce«, mu predstavlja glavni prostor v hiši oko-
zlasti tistih za ogrevanje, kuhanje, razsvetljavo in li ognjišča. Ognjišče je bilo sprva priključeno na
opremljanje (Servais 2014, 182-183). odprt dimnik, kasneje pa so ognjišča nadomesti-
le peči. Uradno se ognjišč in dimnikov v obrav-
Servais meni, da je vpliv modernizacije dob- navanih belgijskih inventarjih ni navajalo, ven-
ro viden v inventarjih. V svojo raziskavo je vklju- dar se za njihov obstoj izve iz drugih predmetov,
čil inventarje iz treh obdobij, in sicer 1820–1829, ki se jih je uporabljalo pri kurjavi, kot so na pri-
1850–1859 ter 1880–1889, ki sovpadajo z različni- mer stojalo, drog in verige, na katere je bil pri-
mi obdobji v dinamičnem procesu belgijske in- trjen kotel, klešče za oglje in kepe oglja (Serva-
dustrializacije. Pri vsakem obdobju je pregledal is 2014, 189).
250 inventarjev iz vsake dežele. Pri tem se je osre-
dotočil na predmete, ki se nanašajo na ogreva- Tudi slovenski inventarji ne navajajo ognjišč
nje, razsvetljavo in opremljanje doma ter njenih in peči. Tako kot pri belgijskih inventarjih se
prostorov. Na ta način skuša razumeti, v kolikšni njuna prisotnost v hiši razbere iz drugih zapisa-
meri so spremembe na teh področjih povezane nih predmetov. Prvi predmet, ki nakazuje priso-
s širšimi družbenimi spremembami in kako so tnost ognjišča, je kotel. Kotli so prisotni v 10-ih
slednje vplivale na opremljanje prostorov (Serva- inventarjih, in sicer pri vseh kraških in pri štirih
kranjskih, vseh kotlov skupaj je 19. Drugi pred-
met, ki je nakazoval prisotnost ognjišča je veri-
erarhiji pohištva dogajala v zgodnejšem obdob- lil v pet skupin, to so: »srce«, priprava in kuha-
hereditatiju kot na Ogrskem. Je pa mogoče ugotoviti, da je nje obrokov, skladiščenje, razsvetljava ter drugo
tudi na slovenskem podeželju med 17. in 18. stole- pohištvo (Servais 2014, 188).
tjem zaznati podoben proces, kot ga je Granasz-
toi ugotovil za ogrski Kiskunhalas med 18. in 19. V pričujoči analizi bomo navedenih pet
stoletjem. skupin predmetov primerjali z našim naborom
slovenskih inventarjev. Obravnavani inventarji
Slovenija in Belgija iz slovenskega prostora so bili sestavljeni med leti
V svoji razpravi Paul Servais obravnava spremi- 1620 in 1795, kar se časovno ne sklada z obdob-
njanje materialne kulture, kakovosti življenja in jem, iz katerega izhajajo belgijski inventarji, pri-
lastniških razmerij na podeželju na primeru treh tegnjeni v primerjavo. Kljub časovnemu neuje-
območij v okolici belgijskega mesta Liege. To so manju smo primerjavo izvedli zaradi preverjanja
dežele Herve, Hesbaye in Ardennes, in sicer v 19. metodologije, kakor tudi ker smo želeli ugoto-
stoletju. Njihova gospodarstva so se v 19. stoletju viti, ali bo primerjava pokazala bistveno razli-
specializirala, kar je bilo značilno za proces mo- ko v premoženju med industrializirano Belgijo
dernizacije (Servais 2014, 181). Dežela Herve se je in predindustrijskim slovenskim kmetom. Tako
specializirala v proizvodnji mleka in sadja. V de- starejša kot novejša literatura namreč nakazuje-
želi Hesbaye je najprej prevladovala proizvodnja ta, da v prvih fazah industrializacije življenjski
in prodaja žita, sredi 19. stoletja pa se je usmerila v standard nižjih slojev prebivalstva se ni izbolj-
sladkorno repo. V deželi Ardennes je dolgo pre- šal ali se je celo poslabšal (Hobsbawm 2010, 237–
vladovalo samooskrbno kmetijstvo in se je spe- 257; Pamuk & van Zanden 2010, 217–234). Na
cializirala šele v zadnji tretjini 19. stoletja, in si- podlagi inventarjev, ki jih imamo na voljo, bomo
cer v proizvodnji mleka in mesa ter v gozdarstvu. poskusili rekonstruirati glavni prostor v hiši na
Zaradi modernizacije je v teh treh deželah opazi- slovenskem podeželju in primerjali prisotnost
ti razlike tudi v življenjskem slogu, natančneje v ter uporabo predmetov s tistimi, ki so v belgij-
spremembah števila prostorov v hiši. Ob enopro- skih inventarjih razporejeni v pet (zgoraj našte-
storskih hišah začnejo nastajati hiše z več prosto- tih) skupin.
ri in tudi nadstropji. Število prostorov je pove-
zano z dohodkom in družbenim statusom ter s Prvo skupino, ki jo Servais poimenuje
tem z možnostjo nakupa številnejših predmetov, »srce«, mu predstavlja glavni prostor v hiši oko-
zlasti tistih za ogrevanje, kuhanje, razsvetljavo in li ognjišča. Ognjišče je bilo sprva priključeno na
opremljanje (Servais 2014, 182-183). odprt dimnik, kasneje pa so ognjišča nadomesti-
le peči. Uradno se ognjišč in dimnikov v obrav-
Servais meni, da je vpliv modernizacije dob- navanih belgijskih inventarjih ni navajalo, ven-
ro viden v inventarjih. V svojo raziskavo je vklju- dar se za njihov obstoj izve iz drugih predmetov,
čil inventarje iz treh obdobij, in sicer 1820–1829, ki se jih je uporabljalo pri kurjavi, kot so na pri-
1850–1859 ter 1880–1889, ki sovpadajo z različni- mer stojalo, drog in verige, na katere je bil pri-
mi obdobji v dinamičnem procesu belgijske in- trjen kotel, klešče za oglje in kepe oglja (Serva-
dustrializacije. Pri vsakem obdobju je pregledal is 2014, 189).
250 inventarjev iz vsake dežele. Pri tem se je osre-
dotočil na predmete, ki se nanašajo na ogreva- Tudi slovenski inventarji ne navajajo ognjišč
nje, razsvetljavo in opremljanje doma ter njenih in peči. Tako kot pri belgijskih inventarjih se
prostorov. Na ta način skuša razumeti, v kolikšni njuna prisotnost v hiši razbere iz drugih zapisa-
meri so spremembe na teh področjih povezane nih predmetov. Prvi predmet, ki nakazuje priso-
s širšimi družbenimi spremembami in kako so tnost ognjišča, je kotel. Kotli so prisotni v 10-ih
slednje vplivale na opremljanje prostorov (Serva- inventarjih, in sicer pri vseh kraških in pri štirih
kranjskih, vseh kotlov skupaj je 19. Drugi pred-
met, ki je nakazoval prisotnost ognjišča je veri-
