Page 166 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 166
razgledi, vpogledi
movanja cerkve in duhovništva). Prav tu je avtor najskrbneje raziskoval
in dokazoval zasidranost Trubarjeve teološke usmeritve v Luthrovih (in
Melanchthonovih) besedilih in opredelitvah ter (ponovno) zavračal kot
ne dovolj utemeljeno tezo o Trubarjevi bližini (vsaj v zgodnjih spisih)
Erazmu, Bullingerju in cvinglijanstvu, ki jo je zagovarjal tudi Rajhman
v svoji analizi Ene dolge predguvori in prvega Katekizma. Sledijo ekskurz
o slovenski Cerkveni ordningi (1564), obravnava Trubarjevih predgovo-
rov k prevedenim bibličnim besedilom, posebej k Pavlovim pismom, ter
prikaz reformatorskih pojmovanj pri Trubarjevem prevajanju, komenti-
ranju in prepesnenju svetopisemskih psalmov v protestantskih cerkve-
nih pesmih. Tudi tu se po Giesemannu kaže tesna Trubarjeva (kot tudi
Kreljeva in Dalmatinova) navezanost na Luthra; najprej že v samem po-
menu, ki ga je dajal ljudskemu petju v cerkvi, potem pa v strukturiranju
psalterja kot »male biblije«.
Vsako poglavje je opremljeno s povzetki, celotna monografija pa se
zaključi s povzetkom ugotovitev (348–51). Knjiga ima seveda seznam vi-
rov in literature ter imensko kazalo.
Sproti in v opombah seznanja bralce z ugotovitvami in pogledi dru-
gih, v glavnem slovenskih raziskovalcev, ki jim včasih pritrjuje, večkrat
pa kritično nasprotuje. Kot lahko razberemo iz besedila in seznama li-
terature, je imel pri roki ključno starejšo slovensko literaturo (Rupel,
Rajhman, komajda pa Kidrič). Razpolaga tudi z zborniki, slovenskimi
in nemškimi, ki so izšli ob 400-letnici Trubarjeve smrti; slabše je bil se
znanjen in manj je uporabljal literaturo/zbornike, ki so izšli ob 500-let
nici Trubarjevega rojstva (okrog leta 2008). Pozna zbornik simpozija pri
Slovenski matici (Vera in hotenja, 2009), Trubarjevo številko Slavistične
revije (4/2008, 1/2009) iz tega časa, zbornik s simpozija v Rimu (Primož
Trubar, Celjska Mohorjeva družba 2009), ni pa uporabljal zbornikov z
dveh največjih simpozijev na Slovenskem ob 500-letnici Trubarja: sim-
pozija na SAZU (Jezik, identitete in pripadnosti med središči in obrob-
ji, 2011) in na Filozofski fakulteti (Reformacija na Slovenskem, 2010 – v
seznamu literature ga sicer navaja). Razumljivo je, da je avtor bolj do-
mač z nekoliko starejšo literaturo, ki je nastala ali bila uporabljana ob
simpozijih, na katerih je sam sodeloval, in da sta zanj glede na temati-
164
movanja cerkve in duhovništva). Prav tu je avtor najskrbneje raziskoval
in dokazoval zasidranost Trubarjeve teološke usmeritve v Luthrovih (in
Melanchthonovih) besedilih in opredelitvah ter (ponovno) zavračal kot
ne dovolj utemeljeno tezo o Trubarjevi bližini (vsaj v zgodnjih spisih)
Erazmu, Bullingerju in cvinglijanstvu, ki jo je zagovarjal tudi Rajhman
v svoji analizi Ene dolge predguvori in prvega Katekizma. Sledijo ekskurz
o slovenski Cerkveni ordningi (1564), obravnava Trubarjevih predgovo-
rov k prevedenim bibličnim besedilom, posebej k Pavlovim pismom, ter
prikaz reformatorskih pojmovanj pri Trubarjevem prevajanju, komenti-
ranju in prepesnenju svetopisemskih psalmov v protestantskih cerkve-
nih pesmih. Tudi tu se po Giesemannu kaže tesna Trubarjeva (kot tudi
Kreljeva in Dalmatinova) navezanost na Luthra; najprej že v samem po-
menu, ki ga je dajal ljudskemu petju v cerkvi, potem pa v strukturiranju
psalterja kot »male biblije«.
Vsako poglavje je opremljeno s povzetki, celotna monografija pa se
zaključi s povzetkom ugotovitev (348–51). Knjiga ima seveda seznam vi-
rov in literature ter imensko kazalo.
Sproti in v opombah seznanja bralce z ugotovitvami in pogledi dru-
gih, v glavnem slovenskih raziskovalcev, ki jim včasih pritrjuje, večkrat
pa kritično nasprotuje. Kot lahko razberemo iz besedila in seznama li-
terature, je imel pri roki ključno starejšo slovensko literaturo (Rupel,
Rajhman, komajda pa Kidrič). Razpolaga tudi z zborniki, slovenskimi
in nemškimi, ki so izšli ob 400-letnici Trubarjeve smrti; slabše je bil se
znanjen in manj je uporabljal literaturo/zbornike, ki so izšli ob 500-let
nici Trubarjevega rojstva (okrog leta 2008). Pozna zbornik simpozija pri
Slovenski matici (Vera in hotenja, 2009), Trubarjevo številko Slavistične
revije (4/2008, 1/2009) iz tega časa, zbornik s simpozija v Rimu (Primož
Trubar, Celjska Mohorjeva družba 2009), ni pa uporabljal zbornikov z
dveh največjih simpozijev na Slovenskem ob 500-letnici Trubarja: sim-
pozija na SAZU (Jezik, identitete in pripadnosti med središči in obrob-
ji, 2011) in na Filozofski fakulteti (Reformacija na Slovenskem, 2010 – v
seznamu literature ga sicer navaja). Razumljivo je, da je avtor bolj do-
mač z nekoliko starejšo literaturo, ki je nastala ali bila uporabljana ob
simpozijih, na katerih je sam sodeloval, in da sta zanj glede na temati-
164
