Page 167 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 167
marko kerševan
ko (teologija), tehtnost, profiliranost in drugačno usmerjenost ključ-
na slovenska avtorja, s katerima se kritično sooča Rupel, predvsem pa
Rajhman (a tudi Sakrausky). Obžalovati je, da, kot kaže, ni poznal ali
upošteval novejših del in presoj mlajše generacije raziskovalcev, kot so
Igor Grdina, Jonatan Vinkler, Kozma Ahačič2 (razen slednjega v zve-
zi s Cerkovno ordningo), in da je po drugi strani dajal preveč pozorno
sti zborniku simpozija v Rimu: ta se je resda najneposredneje ukvarjal s
Trubarjevimi teološkimi temami, toda kar nekaj prispevkov je bilo, kot
kaže, napisanih bolj kot priložnostna šolska naloga, ne pa kot rezultat
dolgotrajnejšega in kompetentnega raziskovanja.
Ker so avtorjeve presoje razvidne tudi neposredno iz priloženega iz-
bora odlomkov iz njegove knjige, predvsem pa, ker bo za konkretno pre-
sojo avtorjevih konkretnih primerjalnih analiz prišel čas po objavi dela
v slovenščini, zlasti ko bodo take in podobne analize opravili še drugi
vsaj enako jezikovno in teološko kompetentni raziskovalci, naj se tokrat
zadovoljimo le z nekaj kritičnimi opombami k avtorjevim splošnim pre-
sojam in nekaj ilustracijami težav in dilem pri raziskovanju Trubarjevih
besedil in opredelitev – težav in dilem, ki jih tudi avtorjevo raziskovan
je ni uspelo odpraviti.
Giesemannova kritična pozicija
Avtor ne skriva svojih kritičnih osti; nasprotno, vsaj nekatere izrec-
no in večkrat poudari:
– kritičen je do »nacionalizacije« ali celo »podržavljanja« Trubarja
(vzpostavljanja »Trubarjevega kulta«), čeprav prizna, da se je podob-
no dogajalo in se dogaja tudi z Luthrom v Nemčiji; vsekakor pa je
kritičen do prenašanja/vpliva tako privzdignjene nacionalne podobe
Trubarja na njegovo teologijo, ki naj bi bila zato kar se da specifično
slovenska, izvirna in pomembna v takratnih teoloških kontroverzah;
2 Moje razprave na to temo (tudi referati s simpozijev leta 2008) so zbrane v knjigi:
Marko Kerševan, Protestanti(sti)ka (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2012).
165
ko (teologija), tehtnost, profiliranost in drugačno usmerjenost ključ-
na slovenska avtorja, s katerima se kritično sooča Rupel, predvsem pa
Rajhman (a tudi Sakrausky). Obžalovati je, da, kot kaže, ni poznal ali
upošteval novejših del in presoj mlajše generacije raziskovalcev, kot so
Igor Grdina, Jonatan Vinkler, Kozma Ahačič2 (razen slednjega v zve-
zi s Cerkovno ordningo), in da je po drugi strani dajal preveč pozorno
sti zborniku simpozija v Rimu: ta se je resda najneposredneje ukvarjal s
Trubarjevimi teološkimi temami, toda kar nekaj prispevkov je bilo, kot
kaže, napisanih bolj kot priložnostna šolska naloga, ne pa kot rezultat
dolgotrajnejšega in kompetentnega raziskovanja.
Ker so avtorjeve presoje razvidne tudi neposredno iz priloženega iz-
bora odlomkov iz njegove knjige, predvsem pa, ker bo za konkretno pre-
sojo avtorjevih konkretnih primerjalnih analiz prišel čas po objavi dela
v slovenščini, zlasti ko bodo take in podobne analize opravili še drugi
vsaj enako jezikovno in teološko kompetentni raziskovalci, naj se tokrat
zadovoljimo le z nekaj kritičnimi opombami k avtorjevim splošnim pre-
sojam in nekaj ilustracijami težav in dilem pri raziskovanju Trubarjevih
besedil in opredelitev – težav in dilem, ki jih tudi avtorjevo raziskovan
je ni uspelo odpraviti.
Giesemannova kritična pozicija
Avtor ne skriva svojih kritičnih osti; nasprotno, vsaj nekatere izrec-
no in večkrat poudari:
– kritičen je do »nacionalizacije« ali celo »podržavljanja« Trubarja
(vzpostavljanja »Trubarjevega kulta«), čeprav prizna, da se je podob-
no dogajalo in se dogaja tudi z Luthrom v Nemčiji; vsekakor pa je
kritičen do prenašanja/vpliva tako privzdignjene nacionalne podobe
Trubarja na njegovo teologijo, ki naj bi bila zato kar se da specifično
slovenska, izvirna in pomembna v takratnih teoloških kontroverzah;
2 Moje razprave na to temo (tudi referati s simpozijev leta 2008) so zbrane v knjigi:
Marko Kerševan, Protestanti(sti)ka (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2012).
165
