Page 41 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 41
jonatan vinkler
teolog pa je prevedel celo pismo angleškega kralja saškemu deželnemu
knezu zastran Luthra (Henrik 1522).
Luthrov imaginarij do Rankeja
1
Prikazani idearij se ni znatneje spremenil niti v prvi polovici 17.
stoletja, je pa na predvečer tridesetletne vojne dobil nov poudarek. Prva
stoletnica 95 tez je namreč 1617. izzvenela v poudarjanju Luthrovega boja
proti papeštvu (Koch 2017, nepaginirano). Toda tridesetletna vojna, ki
je prinesla desetletja najbolj krvoločnih spopadov na evropski celini, je
imaginarij Luthra spremenila tako na katoliški kot evangeličanski stra-
ni. Kajti sočasna historiografija je npr. že v epohalnem delu Matthäusa
Meriana Theatrum Europaeum (1635–1738) pričela ugotavljati, da se groz-
ljivo morjenje, ki je dele Reicha dobesedno izpraznilo, kajti smrtnost kot
posledica vojne je ponekje znašala krepko čez 60 %, niti ni dogajalo pred-
vsem zavoljo »vprašanj vesti«, torej zaradi luteranske reformacije in po-
sledične verske delitve Reicha na evangeličanski in katoliški del. Temveč:
zaradi slabo prikritih vladarskih, torej političnih teženj srednjevropskih
Habsburžanov (Wilson 2009, 12–75), ki so želeli svoj obdonavski imperij
unificirati predvsem upravno, in to z uveljavitvijo absolutizma in cen-
tralizma ter s posledičnim poteptanjem dotedanjih, vedno znova ali celo
vnaprej potrjevanih posebnih deželnih svobod kraljestev, npr. dežel če-
ške krone, kjer so bili na prestol le voljeni (tak primer je pomendranje
verskih svobod, k spoštovanju katerih je cesar Rudolf II. v Majestátu
1609. zavezal ne le sebe, temveč tudi svoje naslednike na tronu Reicha
in češkem prestolu). Velikega podviga političnega in upravnega »gleich
schaltunga« so se lotili navdahnjeni s politično teorijo baroka, ki je na
dvor ob lepi, modri Donavi priromala predvsem z versko brezkompro-
misnimi diplomati in vojščaki iz dežele odločnega Filipa II. Španskega.
Luthrovo »nevarno novotarijo«), eden najpomembnejših informatorjev angleške-
ga dvora zastran Luthrove »stvari« v Reichu.
39
teolog pa je prevedel celo pismo angleškega kralja saškemu deželnemu
knezu zastran Luthra (Henrik 1522).
Luthrov imaginarij do Rankeja
1
Prikazani idearij se ni znatneje spremenil niti v prvi polovici 17.
stoletja, je pa na predvečer tridesetletne vojne dobil nov poudarek. Prva
stoletnica 95 tez je namreč 1617. izzvenela v poudarjanju Luthrovega boja
proti papeštvu (Koch 2017, nepaginirano). Toda tridesetletna vojna, ki
je prinesla desetletja najbolj krvoločnih spopadov na evropski celini, je
imaginarij Luthra spremenila tako na katoliški kot evangeličanski stra-
ni. Kajti sočasna historiografija je npr. že v epohalnem delu Matthäusa
Meriana Theatrum Europaeum (1635–1738) pričela ugotavljati, da se groz-
ljivo morjenje, ki je dele Reicha dobesedno izpraznilo, kajti smrtnost kot
posledica vojne je ponekje znašala krepko čez 60 %, niti ni dogajalo pred-
vsem zavoljo »vprašanj vesti«, torej zaradi luteranske reformacije in po-
sledične verske delitve Reicha na evangeličanski in katoliški del. Temveč:
zaradi slabo prikritih vladarskih, torej političnih teženj srednjevropskih
Habsburžanov (Wilson 2009, 12–75), ki so želeli svoj obdonavski imperij
unificirati predvsem upravno, in to z uveljavitvijo absolutizma in cen-
tralizma ter s posledičnim poteptanjem dotedanjih, vedno znova ali celo
vnaprej potrjevanih posebnih deželnih svobod kraljestev, npr. dežel če-
ške krone, kjer so bili na prestol le voljeni (tak primer je pomendranje
verskih svobod, k spoštovanju katerih je cesar Rudolf II. v Majestátu
1609. zavezal ne le sebe, temveč tudi svoje naslednike na tronu Reicha
in češkem prestolu). Velikega podviga političnega in upravnega »gleich
schaltunga« so se lotili navdahnjeni s politično teorijo baroka, ki je na
dvor ob lepi, modri Donavi priromala predvsem z versko brezkompro-
misnimi diplomati in vojščaki iz dežele odločnega Filipa II. Španskega.
Luthrovo »nevarno novotarijo«), eden najpomembnejših informatorjev angleške-
ga dvora zastran Luthrove »stvari« v Reichu.
39
