Page 44 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 44
razprave, študije
ledice) racionalizma. Beseda teče o uveljavitvi racionalistične tekstne
kritike kot metodološkega postulata. Ta se izrazito uveljavi najprej na
področju orientalistike (biblicistike). Tovrstna prizadevanja najdejo v
srednjeevropskem kulturnem prostoru svoje osišče predvsem v časo-
pisu Orientalische und exegetische Bibliothek (1717–1791), ki ga je izda-
jal znameniti nemški biblicist in profesor filozofije ter orientalistike v
Göttingenu Johann David Michaelis, svojo najizrazitejško vednostno re-
alizacijo pa v novi znanstvenokritični izdaji Novum testamentum (prva
izdaja Halle, 1775–1777) Johanna Jacoba Griesbacha.
Metoda kritičnega navzkrižnega primerjanja ter prevpraševanja kar
najbolj raznovrstnih in številnih primarnih virov, ki je postala »po-
gonsko kolo« kritične biblicistike, je našla pot tudi v druge humanistič-
ne vede. Najprej in najizdatneje v zgodovinopisje. Intelektualno zgodo-
vinsko je topogledno odigral izrazito pomembno vlogo kasnejši patrirah
slavistike, češki abbé Josef Dobrovský. Ta je z Michaelisom sodeloval
od leta 1776, ko je bil v Orientalische und exegetische Bibliothek natis-
njen prispevek Dobrovskega z naslovom Pragische Fragmente hebrä
ischer Handschriften, v katerem je komaj triindvajsetletni češki hebra-
ist zaslovel s svojim obvladovanjem paleografije in hebrejske etimologije.
V prispevku je namreč analiziral rokopisni fragment v hebrejščini, ki
je bil najden v Klementinski knjižnici v Pragi (danes Narodna knjiž
nica v Pragi). Kasneje je Michaelis Dobrovskemu objavil tudi sloviti
Fragmentum Pragense Evangelii s. Marci vulgo autographi (Orientalische
und exegetische Bibliothek, 1778), s katerim je bil njegov avtor dokonč-
no uvrščen med mednarodno priznane biblicistične avtoritete. Ker se
Dobrovský pod prvo razpravo v Orientalische und exegetische Bibliothek
ni hotel podpisati, je Michaelis, ko je ocenjeval Fragmentum Pragense
Evangelii s. Marci, zapisal:
»Da bi svoje bralce z g. Dobrovským bolje seznanil, dodajam, da je on
tisti, komur se moramo zahvaliti za razpravo o praških hebrejskih frag
mentih.« (Brandl 1883, 11)
Mentalna gramatika znotraj koordinat idearija znanstvenega kriti-
cizma (empirizma), racionalizma ter razsvetljenstva, ki je poganjala v
42
ledice) racionalizma. Beseda teče o uveljavitvi racionalistične tekstne
kritike kot metodološkega postulata. Ta se izrazito uveljavi najprej na
področju orientalistike (biblicistike). Tovrstna prizadevanja najdejo v
srednjeevropskem kulturnem prostoru svoje osišče predvsem v časo-
pisu Orientalische und exegetische Bibliothek (1717–1791), ki ga je izda-
jal znameniti nemški biblicist in profesor filozofije ter orientalistike v
Göttingenu Johann David Michaelis, svojo najizrazitejško vednostno re-
alizacijo pa v novi znanstvenokritični izdaji Novum testamentum (prva
izdaja Halle, 1775–1777) Johanna Jacoba Griesbacha.
Metoda kritičnega navzkrižnega primerjanja ter prevpraševanja kar
najbolj raznovrstnih in številnih primarnih virov, ki je postala »po-
gonsko kolo« kritične biblicistike, je našla pot tudi v druge humanistič-
ne vede. Najprej in najizdatneje v zgodovinopisje. Intelektualno zgodo-
vinsko je topogledno odigral izrazito pomembno vlogo kasnejši patrirah
slavistike, češki abbé Josef Dobrovský. Ta je z Michaelisom sodeloval
od leta 1776, ko je bil v Orientalische und exegetische Bibliothek natis-
njen prispevek Dobrovskega z naslovom Pragische Fragmente hebrä
ischer Handschriften, v katerem je komaj triindvajsetletni češki hebra-
ist zaslovel s svojim obvladovanjem paleografije in hebrejske etimologije.
V prispevku je namreč analiziral rokopisni fragment v hebrejščini, ki
je bil najden v Klementinski knjižnici v Pragi (danes Narodna knjiž
nica v Pragi). Kasneje je Michaelis Dobrovskemu objavil tudi sloviti
Fragmentum Pragense Evangelii s. Marci vulgo autographi (Orientalische
und exegetische Bibliothek, 1778), s katerim je bil njegov avtor dokonč-
no uvrščen med mednarodno priznane biblicistične avtoritete. Ker se
Dobrovský pod prvo razpravo v Orientalische und exegetische Bibliothek
ni hotel podpisati, je Michaelis, ko je ocenjeval Fragmentum Pragense
Evangelii s. Marci, zapisal:
»Da bi svoje bralce z g. Dobrovským bolje seznanil, dodajam, da je on
tisti, komur se moramo zahvaliti za razpravo o praških hebrejskih frag
mentih.« (Brandl 1883, 11)
Mentalna gramatika znotraj koordinat idearija znanstvenega kriti-
cizma (empirizma), racionalizma ter razsvetljenstva, ki je poganjala v
42
