Page 43 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 43
jonatan vinkler
dve državi, dva imperija se potezata za prevlado nad svetom in se bo-
jujeta tudi onstran vidnega, Bog in Satan. Kristus zagotavlja končno
zmago prvega, čigar vidno telo je Cerkev. Druga država temelji na gre-
hu Praočeta, ki je zavrgel pravo človeško naravo, »imago Dei«, pravo
človeško podstat in pravice, ter ima za prvega državljana Kajna. Človek
je lahko državljan prvega ali drugega imperija, takisto velja za človeške
institucije. Monarhije in njihovi vladarji, moči, pravo in družbeni red
imajo vrednost le tedaj, če so v eshatološkem horizontu sub specie ae-
ternitatis na »pravi strani«, če imajo torej moralno vrednost. Slednjo in
z njo upravičenje lastnega obstoja pred Bogom pa pridobijo le tedaj, če
svoje poslanstvo najdevajo v tem, da v silovitem spoprijemu obeh trans
cendentalnih principov ljudi vodijo po poti verske resnice. Če jim v tej
nadnaravni »igri prestolov« spodleti, se spremenijo v Hudičeve soldate,
v zaveznike Nečistega, in tako izgubijo svojo upravičenost, »legitimite-
to« (Černý 1996, 115).
Toda Habsburžani so se velikega projekta političnega in upravnega
poenotevanja dominijev okoli Donave, ki so bili dedno ali volilno pod
njihovim žezlom, lotili z nespretnimi rokami. In sicer tako, da so že-
leli pomesti predvsem s izraziti zgodovinskimi političnimi pravicami,
ki so jih v njihovi državi, sestavljeni predvsem iz dednih dežel in kral
jestev, kjer so bili le voljeni na tron, imele zlasti dežele svetováclavske
in svetoštefanske krone. Kot pretvezo za politični prevrat po so pogra-
bili priročno sklicevanje na versko delitev, ki da v monarhiji katoliških
suvereno v ne mentalno ne pravno (načela augsburške verske pomiritve,
1555: cuius regio, eius religio) ne kako drugače ni dopustna.
Idearij Luthra se tako po tridesetletni vojni ne oblikuje več le z ozi-
rom na teološko in eshatološko razumevanje nemškega reformatorja na
obeh straneh, temveč upošteva tudi razsežnost Luthra in reformacije kot
političnega fenomena. Dotlej zgolj religijskemu »interpretacijskemu kro-
gu« se pridruži tudi politični.
2
Nadaljnji pomemben premik v mišljenju in upovedovanju imagi-
narnega Luthra prinesejo intelektualnozgodovinski preboji (kot pos
41
dve državi, dva imperija se potezata za prevlado nad svetom in se bo-
jujeta tudi onstran vidnega, Bog in Satan. Kristus zagotavlja končno
zmago prvega, čigar vidno telo je Cerkev. Druga država temelji na gre-
hu Praočeta, ki je zavrgel pravo človeško naravo, »imago Dei«, pravo
človeško podstat in pravice, ter ima za prvega državljana Kajna. Človek
je lahko državljan prvega ali drugega imperija, takisto velja za človeške
institucije. Monarhije in njihovi vladarji, moči, pravo in družbeni red
imajo vrednost le tedaj, če so v eshatološkem horizontu sub specie ae-
ternitatis na »pravi strani«, če imajo torej moralno vrednost. Slednjo in
z njo upravičenje lastnega obstoja pred Bogom pa pridobijo le tedaj, če
svoje poslanstvo najdevajo v tem, da v silovitem spoprijemu obeh trans
cendentalnih principov ljudi vodijo po poti verske resnice. Če jim v tej
nadnaravni »igri prestolov« spodleti, se spremenijo v Hudičeve soldate,
v zaveznike Nečistega, in tako izgubijo svojo upravičenost, »legitimite-
to« (Černý 1996, 115).
Toda Habsburžani so se velikega projekta političnega in upravnega
poenotevanja dominijev okoli Donave, ki so bili dedno ali volilno pod
njihovim žezlom, lotili z nespretnimi rokami. In sicer tako, da so že-
leli pomesti predvsem s izraziti zgodovinskimi političnimi pravicami,
ki so jih v njihovi državi, sestavljeni predvsem iz dednih dežel in kral
jestev, kjer so bili le voljeni na tron, imele zlasti dežele svetováclavske
in svetoštefanske krone. Kot pretvezo za politični prevrat po so pogra-
bili priročno sklicevanje na versko delitev, ki da v monarhiji katoliških
suvereno v ne mentalno ne pravno (načela augsburške verske pomiritve,
1555: cuius regio, eius religio) ne kako drugače ni dopustna.
Idearij Luthra se tako po tridesetletni vojni ne oblikuje več le z ozi-
rom na teološko in eshatološko razumevanje nemškega reformatorja na
obeh straneh, temveč upošteva tudi razsežnost Luthra in reformacije kot
političnega fenomena. Dotlej zgolj religijskemu »interpretacijskemu kro-
gu« se pridruži tudi politični.
2
Nadaljnji pomemben premik v mišljenju in upovedovanju imagi-
narnega Luthra prinesejo intelektualnozgodovinski preboji (kot pos
41
