Page 47 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 47
jonatan vinkler
miselne pobožnosti vajenih Čehov. V prolegomeni je namreč zapisal, da
je »domačinom znano, da se evangelij sv. Marka v cerkvi sv. Víta že štiri
stoletja spoštljivo hrani in kot svetinja časti ter da ga imajo za avtograf
nekateri, ki so bolj pobožni kot pa učeni [poudaril J. V.]« (Brandl 1883,
12, 13). S tem je seveda jasno pokazal, kaj meni o celi stvari: pobožnost
in vera (v izvirnost praškega odlomka) sama po sebi še ne zagotavljata
preverljivega vedenja. Za pobožna ušesa je bila to groba in žaljiva kako-
fonija, s katero jih je Dobrovský ponižal malone na raven »nedolžnih«
nevednežev, mladega učenjaka pa so se lotili tako, da so skušali odpoditi
morebitne kupce omenjenega spisa. Tako je Dobrovskemu pisal njegov
prijatelj Augustin Helfert, da so hoteli praški knjigarnarji na vsak način
če že ne ustaviti, pa vsaj omejiti prodajo spisa, knjigotržec Mangold pa
je k stvari pristopil tako, da je kupcem lementiral, naj knjige nikar ne
kupijo, ker da je hudo draga.
Dobrovský je sodeloval tudi z Johannom Jacobom Griesbachom, za
čigar drugo izdajo dela, ki stoji na začetku razvoja sodobne biblične kri-
tike – Novum testamentum –, je Dobrovský primerjal različne variante
(staro)cerkvenoslovanskega prevoda Biblije in Griesbachu tudi poslal vse
njemu dostopne variante cerkvenoslovanskih evangelijev z natančnim
seznamom rokopisov, iz katerih je črpal. Griesbach se je na Dobrovskega
18. marca 1793 obrnil takole:
»Ne samo jaz, temveč vsa javnost Vam bo dolžna zahvalo, če mi boste
radodarno odprli svojo zakladnico ... V neizrekljivo radost mi je, da se bo
mogla moja nova izdaja zaradi Vaše podpore ponašati s tako pomembno
prednostjo pred drugimi dosedanjimi izdajami« (Brandl 1883, 81),
20. decembra 1793 pa se je v pismu prisrčno zahvalil za poslano.
Spoštovanje, ki si ga je pridobil že na začetku svoje znanstvene poti,
je z leti tako naraslo, da se je Dobrovský počasi levil skorajda že v uče-
no institucijo. Tako je celo nemški zgodovinar Barthold Georg Niebuhr,
sloviti poznavalec postav in dogodkov v starem Rimu – njegovo delo
Römische Geschichte (I–III, Berlin, 1811–1832) velja za prvo sodobno
obravnavo rimske zgodovine do punskih vojn – obžaloval, da ni mogel
osebno obiskati patriarha slavistike. Osmega aprila 1823 je Dobrovskemu
45
miselne pobožnosti vajenih Čehov. V prolegomeni je namreč zapisal, da
je »domačinom znano, da se evangelij sv. Marka v cerkvi sv. Víta že štiri
stoletja spoštljivo hrani in kot svetinja časti ter da ga imajo za avtograf
nekateri, ki so bolj pobožni kot pa učeni [poudaril J. V.]« (Brandl 1883,
12, 13). S tem je seveda jasno pokazal, kaj meni o celi stvari: pobožnost
in vera (v izvirnost praškega odlomka) sama po sebi še ne zagotavljata
preverljivega vedenja. Za pobožna ušesa je bila to groba in žaljiva kako-
fonija, s katero jih je Dobrovský ponižal malone na raven »nedolžnih«
nevednežev, mladega učenjaka pa so se lotili tako, da so skušali odpoditi
morebitne kupce omenjenega spisa. Tako je Dobrovskemu pisal njegov
prijatelj Augustin Helfert, da so hoteli praški knjigarnarji na vsak način
če že ne ustaviti, pa vsaj omejiti prodajo spisa, knjigotržec Mangold pa
je k stvari pristopil tako, da je kupcem lementiral, naj knjige nikar ne
kupijo, ker da je hudo draga.
Dobrovský je sodeloval tudi z Johannom Jacobom Griesbachom, za
čigar drugo izdajo dela, ki stoji na začetku razvoja sodobne biblične kri-
tike – Novum testamentum –, je Dobrovský primerjal različne variante
(staro)cerkvenoslovanskega prevoda Biblije in Griesbachu tudi poslal vse
njemu dostopne variante cerkvenoslovanskih evangelijev z natančnim
seznamom rokopisov, iz katerih je črpal. Griesbach se je na Dobrovskega
18. marca 1793 obrnil takole:
»Ne samo jaz, temveč vsa javnost Vam bo dolžna zahvalo, če mi boste
radodarno odprli svojo zakladnico ... V neizrekljivo radost mi je, da se bo
mogla moja nova izdaja zaradi Vaše podpore ponašati s tako pomembno
prednostjo pred drugimi dosedanjimi izdajami« (Brandl 1883, 81),
20. decembra 1793 pa se je v pismu prisrčno zahvalil za poslano.
Spoštovanje, ki si ga je pridobil že na začetku svoje znanstvene poti,
je z leti tako naraslo, da se je Dobrovský počasi levil skorajda že v uče-
no institucijo. Tako je celo nemški zgodovinar Barthold Georg Niebuhr,
sloviti poznavalec postav in dogodkov v starem Rimu – njegovo delo
Römische Geschichte (I–III, Berlin, 1811–1832) velja za prvo sodobno
obravnavo rimske zgodovine do punskih vojn – obžaloval, da ni mogel
osebno obiskati patriarha slavistike. Osmega aprila 1823 je Dobrovskemu
45
