Page 68 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 68
razprave, študije
nedvoumno pojasnil, da njegovo »kraljestvo ni od tega sveta« (Jn 18,36).
Judje so se odločili za cesarja (Jn 19,12.15), za duhovnega Kralja pa so iz-
terjali križanje. Toda njegovo smrt je Bog namenil za polaganje temelja
nove zaveze za novo Božje ljudstvo, ki bo po njegovi zaslugi, po njego-
vi milosti in svojem odzivu z vero izkusilo odpuščanje grehov in vstop
v »(večno) življenje«, se pravi blagoslove kraljestva. Odkupljeno [rede-
emed] ljudstvo je zdaj »kupljeno [purchased] ljudstvo«: pot v življenje
vodi skozi Jezusovo smrt. Na podlagi te cene, ki jo je Jezus plačal, svoje
novo ljudstvo s polno pravico kliče »moja Cerkev«.
Cerkev je eshatološka skupnost, ker je kristološka resničnost.
Osrednja točka Božjega odrešitvenega delovanja je križ Jezusa Kristusa,
skupaj z njegovim zmagoslavnim vstajenjem: to je središče odrešenjske
zgodovine, v katerem so vse dotedanje anticipacije odrešenja izpolnjene
in ki obenem bistveno določa končni cilj zgodovine človeštva.
»Evangelija kraljestva« se ne da ločevati od »besede o križu« (lógos
tou staurou), saj prav sporočilo križa prinaša odrešenje. Za Pavla je rav-
no križ Božja moč (dúnamis) in modrost (sophía) (1 Kor 1,18–24).
Prav na križu vidimo Jezusa kot »našega velikega duhovnika« (prim.
Pismo Hebrejcem). Vsi vidiki njegove trojne službe – preroške, duhovniš-
ke in kraljevske – so temeljne za Božje kraljestvo, saj se kraljestvo izraža
v skupnosti verujočih, ki se imenujejo po njem. Jezus ni le Prerok, ki oz-
nanja prihod kraljestva. On je Kralj. Ni le Duhovnik, ki daruje »enkrat
za vselej« (Heb 10,10) in »ki vedno živi, da posreduje zanje« (Heb 7,25).
On je tudi Glava svoje Cerkve in Vladar vsega stvarstva.
Prav storimo, če prisluhnemo opominjanju Jana Amosa Komenskega,
ki je dobro razumel pomen »celovitosti« Kristusa za njegovo ljudstvo.
V svoji Kšafti umírající matky Jednoty bratrské (Oporoka umirajoče ma-
tere Jednote bratske14) pravi: »Kristus mora med vami najti ne le priž-
nico za svojo preroško službo, ne le oltar za svojo duhovniško in ško-
fovsko službo, ampak tudi prestol in žezlo za svojo kraljevsko službo.«
(Komensky [1650] 1940, § 19)
14 Jednota bratská/Unitas fratrum. Gre za cerkev čeških bratov (tudi: moravski brat-
je), o katerih v Stati inu obstati 13 (25): 9–33 piše Jonatan Vinkler. (Op. prev.)
66
nedvoumno pojasnil, da njegovo »kraljestvo ni od tega sveta« (Jn 18,36).
Judje so se odločili za cesarja (Jn 19,12.15), za duhovnega Kralja pa so iz-
terjali križanje. Toda njegovo smrt je Bog namenil za polaganje temelja
nove zaveze za novo Božje ljudstvo, ki bo po njegovi zaslugi, po njego-
vi milosti in svojem odzivu z vero izkusilo odpuščanje grehov in vstop
v »(večno) življenje«, se pravi blagoslove kraljestva. Odkupljeno [rede-
emed] ljudstvo je zdaj »kupljeno [purchased] ljudstvo«: pot v življenje
vodi skozi Jezusovo smrt. Na podlagi te cene, ki jo je Jezus plačal, svoje
novo ljudstvo s polno pravico kliče »moja Cerkev«.
Cerkev je eshatološka skupnost, ker je kristološka resničnost.
Osrednja točka Božjega odrešitvenega delovanja je križ Jezusa Kristusa,
skupaj z njegovim zmagoslavnim vstajenjem: to je središče odrešenjske
zgodovine, v katerem so vse dotedanje anticipacije odrešenja izpolnjene
in ki obenem bistveno določa končni cilj zgodovine človeštva.
»Evangelija kraljestva« se ne da ločevati od »besede o križu« (lógos
tou staurou), saj prav sporočilo križa prinaša odrešenje. Za Pavla je rav-
no križ Božja moč (dúnamis) in modrost (sophía) (1 Kor 1,18–24).
Prav na križu vidimo Jezusa kot »našega velikega duhovnika« (prim.
Pismo Hebrejcem). Vsi vidiki njegove trojne službe – preroške, duhovniš-
ke in kraljevske – so temeljne za Božje kraljestvo, saj se kraljestvo izraža
v skupnosti verujočih, ki se imenujejo po njem. Jezus ni le Prerok, ki oz-
nanja prihod kraljestva. On je Kralj. Ni le Duhovnik, ki daruje »enkrat
za vselej« (Heb 10,10) in »ki vedno živi, da posreduje zanje« (Heb 7,25).
On je tudi Glava svoje Cerkve in Vladar vsega stvarstva.
Prav storimo, če prisluhnemo opominjanju Jana Amosa Komenskega,
ki je dobro razumel pomen »celovitosti« Kristusa za njegovo ljudstvo.
V svoji Kšafti umírající matky Jednoty bratrské (Oporoka umirajoče ma-
tere Jednote bratske14) pravi: »Kristus mora med vami najti ne le priž-
nico za svojo preroško službo, ne le oltar za svojo duhovniško in ško-
fovsko službo, ampak tudi prestol in žezlo za svojo kraljevsko službo.«
(Komensky [1650] 1940, § 19)
14 Jednota bratská/Unitas fratrum. Gre za cerkev čeških bratov (tudi: moravski brat-
je), o katerih v Stati inu obstati 13 (25): 9–33 piše Jonatan Vinkler. (Op. prev.)
66
