Page 63 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 63
peter kuzmič
Kraljestvo se osredotoča na Kralja, saj sta njegova osebnost in delo
srce ter središče evangelija. Z njim in v njem se je odprla nova doba, doba
odrešenja, v kateri se dar življenja in odpuščanja ponuja zastonj. Edina
pogoja za vstop v to novo kraljestvo blagoslovov sta spokorjenje/spre
obrnjenje (sprememba mišljenja in življenja) in vera (osebno zaupanje)
v Kralja. Taka dovzetnost (receptivnost) za odrešenjsko aktivnost Božje
vladavine, ki v Kristusu deluje med ljudmi, prinaša novo življenje z no-
vimi vrednotami.
V razgovoru, ki sledi srečanju z mladim oblastnikom, Jezus pojasni,
da sta pojma »Božje kraljestvo« in »večno življenje« sopomenki (prim.
Mr 10,23–24 in 30). Evangelist Janez pojem kraljestva zajame v pojem
»življenja« oziroma »večnega življenja«, ki je tudi sam skozinskoz esha-
tološki pojem. Z izjemo dveh mest v pogovoru z Nikodemom (Jn 3,3.5)
Janez pojem »Božjega/nebeškega kraljestva«, kot ga uporabljajo sinop-
tiki, povsod zamenja s pojmom »življenje« ali »večno življenje«. Ker bi
poskus dokazovanja, da pri teh pojmih res ni pomenske razlike, ampak
da gre za zelo lep primer kontekstualizacije, pri čemer Janez judovsko
eshatologijo mojstrsko in odgovorno priredi za širšo rabo med kristja-
ni, presegal okvir tega poglavja, bomo to sinonimnost zgolj ilustrirali s
primerjavo elementov tretje in pete vrstice tretjega poglavja Janezovega
evangelija s šestintrideseto vrstico istega poglavja:
Jn 3,3.5 Jn 3,36
Če se kdo ne rodi znova [od zgoraj], Kdor veruje v Sina, ima večno življenje
ne more videti Božjega kraljestva. [zoèn aionion]; kdor pa ne veruje v Sina,
[…] ne more priti v Božje kraljestvo. ne bo videl življenja [zoén]
[ou dýnatai eiseltheîn
eis tèn basileían toû theoû]
Vzporedni mesti se obe nanašata na prihajajočo dobo, ki je že vdrla
v sedanjost in ki svoje blagoslove ponuja tistim, ki so zanjo dovzetni;
tistim, ki zavračajo zastonjski dar življenja v novi dobi, pa prinaša ob-
sodbo. George Ladd je razmerje med življenjem in kraljestvom z eshato
loškega vidika Božje vladavine povzel takole:
61
Kraljestvo se osredotoča na Kralja, saj sta njegova osebnost in delo
srce ter središče evangelija. Z njim in v njem se je odprla nova doba, doba
odrešenja, v kateri se dar življenja in odpuščanja ponuja zastonj. Edina
pogoja za vstop v to novo kraljestvo blagoslovov sta spokorjenje/spre
obrnjenje (sprememba mišljenja in življenja) in vera (osebno zaupanje)
v Kralja. Taka dovzetnost (receptivnost) za odrešenjsko aktivnost Božje
vladavine, ki v Kristusu deluje med ljudmi, prinaša novo življenje z no-
vimi vrednotami.
V razgovoru, ki sledi srečanju z mladim oblastnikom, Jezus pojasni,
da sta pojma »Božje kraljestvo« in »večno življenje« sopomenki (prim.
Mr 10,23–24 in 30). Evangelist Janez pojem kraljestva zajame v pojem
»življenja« oziroma »večnega življenja«, ki je tudi sam skozinskoz esha-
tološki pojem. Z izjemo dveh mest v pogovoru z Nikodemom (Jn 3,3.5)
Janez pojem »Božjega/nebeškega kraljestva«, kot ga uporabljajo sinop-
tiki, povsod zamenja s pojmom »življenje« ali »večno življenje«. Ker bi
poskus dokazovanja, da pri teh pojmih res ni pomenske razlike, ampak
da gre za zelo lep primer kontekstualizacije, pri čemer Janez judovsko
eshatologijo mojstrsko in odgovorno priredi za širšo rabo med kristja-
ni, presegal okvir tega poglavja, bomo to sinonimnost zgolj ilustrirali s
primerjavo elementov tretje in pete vrstice tretjega poglavja Janezovega
evangelija s šestintrideseto vrstico istega poglavja:
Jn 3,3.5 Jn 3,36
Če se kdo ne rodi znova [od zgoraj], Kdor veruje v Sina, ima večno življenje
ne more videti Božjega kraljestva. [zoèn aionion]; kdor pa ne veruje v Sina,
[…] ne more priti v Božje kraljestvo. ne bo videl življenja [zoén]
[ou dýnatai eiseltheîn
eis tèn basileían toû theoû]
Vzporedni mesti se obe nanašata na prihajajočo dobo, ki je že vdrla
v sedanjost in ki svoje blagoslove ponuja tistim, ki so zanjo dovzetni;
tistim, ki zavračajo zastonjski dar življenja v novi dobi, pa prinaša ob-
sodbo. George Ladd je razmerje med življenjem in kraljestvom z eshato
loškega vidika Božje vladavine povzel takole:
61
