Page 64 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 64
razprave, študije
Če je kraljestvo dar življenja, ki ga Bog podeli svojemu ljudstvu, ko iz-
raža svojo vladavino v eshatološki slavi, in če je Božje kraljestvo obenem
tudi Božja vladavina, ki vdira v zgodovino pred njeno eshatološko izpol-
nitvijo, potem lahko pričakujemo, da Božja vladavina v sedanjosti njego-
vemu ljudstvu prinaša preliminarni blagoslov. (Ladd 1964, 201–2)
Jezus je oznanjevanje Božjega kraljestva razumel kot svoje poslanstvo
in čas od začetka svojega delovanja je opisal z besedami »od tedaj se
pridiga [euaggelízetai: 'evangelizira', tj. (kot evangelij) oznanja] veselo
oznanilo Božjega kraljestva« (Lk 16,16). Ko so Jezusa kmalu po njegovi
inavguralni in programatični pridigi v Nazaretu od čudežev navdušene
množice prebivalcev Kafarnáuma »zadrževale, da ne bi šel od njih,« jim
je odvrnil: »Tudi drugim mestom moram oznaniti evangelij o Božjem
kraljestvu, ker sem za to poslan.« (Lk 4,42–43)
V Jezusu se torej kraljestvo manifestira na dva načina: kot pridiganje
kraljestva in kot čudežno delovanje kraljestva (ozdravljenja, eksorcizmi).
Vdor nove dobe v sedanjo staro je ustno objavil in z močjo demonstri-
ral. Isti vzorec zasledimo, ko Jezus svoje učence odpošlje z dvojno nalo-
go oznanjevanja kraljestva in zaznamovanja njegovega prihoda: ozdrav-
ljajo naj bolne, izganjajo demone (glej Lk 10,9.11.17). Učenci so – poslušni
Jezusovi zapovedi in pooblaščeni z njegovo kraljevsko oblastjo – širili
oznanilo kraljestva in demonstrirali njegovo moč, enako kot pred tem
sam Jezus. In vendar jih ta opomni, da gre le za inavguracijo in da je po-
membnejša dokončna izpolnitev njegovega kraljevanja v nebesih, kjer
so »zapisana [njihova] imena« (Lk 10,20).
V določenem trenutku, sredi spora, ki ga je sprožila ravno mani
festacija moči, je Jezus eksplicitno poudaril, da je njegova zmaga nad de-
moni dokaz, da »je prišlo k vam Božje kraljestvo« (Lk 11,20; Mt 12,27). In
tudi ko so ga farizeji vprašali, »kdaj pride Božje kraljestvo«, jim je od
vrnil: »Božje kraljestvo je med vami.« (Lk 17,20–22)
Cerkev in ključi kraljestva
»Sezidal [bom] svojo Cerkev,« (Mt 16,18) je eno izmed edinih dveh
mest, kjer se v Evangelijih pojavlja beseda ekklesía. Zato ni čudno, da so
62
Če je kraljestvo dar življenja, ki ga Bog podeli svojemu ljudstvu, ko iz-
raža svojo vladavino v eshatološki slavi, in če je Božje kraljestvo obenem
tudi Božja vladavina, ki vdira v zgodovino pred njeno eshatološko izpol-
nitvijo, potem lahko pričakujemo, da Božja vladavina v sedanjosti njego-
vemu ljudstvu prinaša preliminarni blagoslov. (Ladd 1964, 201–2)
Jezus je oznanjevanje Božjega kraljestva razumel kot svoje poslanstvo
in čas od začetka svojega delovanja je opisal z besedami »od tedaj se
pridiga [euaggelízetai: 'evangelizira', tj. (kot evangelij) oznanja] veselo
oznanilo Božjega kraljestva« (Lk 16,16). Ko so Jezusa kmalu po njegovi
inavguralni in programatični pridigi v Nazaretu od čudežev navdušene
množice prebivalcev Kafarnáuma »zadrževale, da ne bi šel od njih,« jim
je odvrnil: »Tudi drugim mestom moram oznaniti evangelij o Božjem
kraljestvu, ker sem za to poslan.« (Lk 4,42–43)
V Jezusu se torej kraljestvo manifestira na dva načina: kot pridiganje
kraljestva in kot čudežno delovanje kraljestva (ozdravljenja, eksorcizmi).
Vdor nove dobe v sedanjo staro je ustno objavil in z močjo demonstri-
ral. Isti vzorec zasledimo, ko Jezus svoje učence odpošlje z dvojno nalo-
go oznanjevanja kraljestva in zaznamovanja njegovega prihoda: ozdrav-
ljajo naj bolne, izganjajo demone (glej Lk 10,9.11.17). Učenci so – poslušni
Jezusovi zapovedi in pooblaščeni z njegovo kraljevsko oblastjo – širili
oznanilo kraljestva in demonstrirali njegovo moč, enako kot pred tem
sam Jezus. In vendar jih ta opomni, da gre le za inavguracijo in da je po-
membnejša dokončna izpolnitev njegovega kraljevanja v nebesih, kjer
so »zapisana [njihova] imena« (Lk 10,20).
V določenem trenutku, sredi spora, ki ga je sprožila ravno mani
festacija moči, je Jezus eksplicitno poudaril, da je njegova zmaga nad de-
moni dokaz, da »je prišlo k vam Božje kraljestvo« (Lk 11,20; Mt 12,27). In
tudi ko so ga farizeji vprašali, »kdaj pride Božje kraljestvo«, jim je od
vrnil: »Božje kraljestvo je med vami.« (Lk 17,20–22)
Cerkev in ključi kraljestva
»Sezidal [bom] svojo Cerkev,« (Mt 16,18) je eno izmed edinih dveh
mest, kjer se v Evangelijih pojavlja beseda ekklesía. Zato ni čudno, da so
62
