Page 67 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 67
peter kuzmič
Kakorkoli že to razumemo, je Cerkev »sezidana na temelju aposto-
lov in prerokov, vogalni kamen pa je sam Kristus Jezus« (Ef 2,20). Ko je
Peter izpovedal vero v Jezusovo mesijanstvo, je govoril kot predstavnik
apostolov, ki so postali temelj, na katerem je bila postavljena Cerkev v
svojih začetnih fazah. Jezus zagotovo ni nameraval zasnovati cerkve-
nih oblastnih struktur – kakor je to interpretiral tradicionalni katolici-
zem –, »temveč pokazati na povezavo med Cerkvijo in kraljestvom in
na pogoje, pod katerimi se ju lahko istoveti«. Poleg tega je obljuba klju-
čev Petru pomenila, da se je »ideal kraljestva uresničil, ko je Jezusa po
Svetem Duhu imenoval Gospod«. (Bruce [1889] 1890, 264)
Našo interpretacijo odlomka podpira in pojasnjuje Lk 11,52, kjer v
podobnem kontekstu beremo o Jezusovi obsodbi farizejev in pismo-
ukov: »Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami
niste vstopili, tistim pa, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.«13 Judje so
imeli ključe spoznanja, ki vodijo v Božje kraljevanje (cf. Rim 3,2: »ker
so jim bile zaupane Božje besede«), toda zdaj so zavrnili samega Kralja.
Zato postane Cerkev »izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod,
ljudstvo za Božjo last« (1 Pt 2,9).
Središče stare in nove dobe
Kot smo že poudarili, Jezus ni izpolnil pričakovanj, ki so jih Judje
gojili glede Mesija, da bi bil namreč narodni osvoboditelj v političnem
smislu, apokaliptični Sin človekov in Kralj iz Davidovega rodu. Njegova
zadnja pot v Jeruzalem se ni končala na Davidovem prestolu, temveč na
sramotnem križu. Vsi štirje evangelisti omenjajo napis na križu, ki je
Jezusa naslavljal s »Kralj Judov«. Toda ko ga je Pilat zasliševal, je Jezus
13 »Ključ spoznanja, ki odpira vrata Božjega kraljestva, je bil dan voditeljem ju-
dovskega ljudstva. Ta ključ je bilo pravilno razumevanje in razlaganje Stare zave-
ze, prek katerega naj bi Judje prepoznali prisotnost Božjega kraljestva in izpolni-
tev starozaveznih obljub v našem Gospodu in njegovem poslanstvu […] Toda pis-
mouki so vzeli (skrili) ključe spoznanja: Pisma so interpretirali tako, da so kaza-
li stran od Jezusa, namesto na njega kot tistega, ki je prišel, da bi izpolnil preroke.
Sami torej niso hoteli vstopiti v blagoslov kraljestva, tistim pa, ki so hoteli vstopi-
ti, so to preprečili.« (Ladd 1959, 193)
65
Kakorkoli že to razumemo, je Cerkev »sezidana na temelju aposto-
lov in prerokov, vogalni kamen pa je sam Kristus Jezus« (Ef 2,20). Ko je
Peter izpovedal vero v Jezusovo mesijanstvo, je govoril kot predstavnik
apostolov, ki so postali temelj, na katerem je bila postavljena Cerkev v
svojih začetnih fazah. Jezus zagotovo ni nameraval zasnovati cerkve-
nih oblastnih struktur – kakor je to interpretiral tradicionalni katolici-
zem –, »temveč pokazati na povezavo med Cerkvijo in kraljestvom in
na pogoje, pod katerimi se ju lahko istoveti«. Poleg tega je obljuba klju-
čev Petru pomenila, da se je »ideal kraljestva uresničil, ko je Jezusa po
Svetem Duhu imenoval Gospod«. (Bruce [1889] 1890, 264)
Našo interpretacijo odlomka podpira in pojasnjuje Lk 11,52, kjer v
podobnem kontekstu beremo o Jezusovi obsodbi farizejev in pismo-
ukov: »Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami
niste vstopili, tistim pa, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.«13 Judje so
imeli ključe spoznanja, ki vodijo v Božje kraljevanje (cf. Rim 3,2: »ker
so jim bile zaupane Božje besede«), toda zdaj so zavrnili samega Kralja.
Zato postane Cerkev »izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod,
ljudstvo za Božjo last« (1 Pt 2,9).
Središče stare in nove dobe
Kot smo že poudarili, Jezus ni izpolnil pričakovanj, ki so jih Judje
gojili glede Mesija, da bi bil namreč narodni osvoboditelj v političnem
smislu, apokaliptični Sin človekov in Kralj iz Davidovega rodu. Njegova
zadnja pot v Jeruzalem se ni končala na Davidovem prestolu, temveč na
sramotnem križu. Vsi štirje evangelisti omenjajo napis na križu, ki je
Jezusa naslavljal s »Kralj Judov«. Toda ko ga je Pilat zasliševal, je Jezus
13 »Ključ spoznanja, ki odpira vrata Božjega kraljestva, je bil dan voditeljem ju-
dovskega ljudstva. Ta ključ je bilo pravilno razumevanje in razlaganje Stare zave-
ze, prek katerega naj bi Judje prepoznali prisotnost Božjega kraljestva in izpolni-
tev starozaveznih obljub v našem Gospodu in njegovem poslanstvu […] Toda pis-
mouki so vzeli (skrili) ključe spoznanja: Pisma so interpretirali tako, da so kaza-
li stran od Jezusa, namesto na njega kot tistega, ki je prišel, da bi izpolnil preroke.
Sami torej niso hoteli vstopiti v blagoslov kraljestva, tistim pa, ki so hoteli vstopi-
ti, so to preprečili.« (Ladd 1959, 193)
65
