Page 66 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 66
razprave, študije
sovpadata« (Allis 1945, 83). Ko to misel razvija naprej, pride do vprašlji-
vega teološkega zaključka. Zatrdi namreč: »Obe instituciji – kraljestvo in
Cerkev – obstajata v sedanjem svetu. Tako zelo sorodni sta, skoraj iden-
tični, da ni mogoče biti v eni in ne hkrati tudi v drugi.« (Allis 1945, 84)
Vprašanje pomena vrstic Mt 16,18–19 lahko ustrezno rešimo le tako,
da upoštevamo kontekst. Neposredno sobesedilo je Petrova izpoved
vere v Cezareji Filipovi, namreč da je Jezus Mesija. Širši kontekst znot-
raj Matejevega Evangelija tvori (iz pričakovanj in dvomov izvirajoča)
zahteva farizejev in saducejev, naj Jezus dokaže pristnost svojega pos-
lanstva s tem, da jim »pokaže kako znamenje z neba«. Tvori ga tudi
Jezusovo svarilo pred njimi. Sama izpoved vere je začetna točka razkri-
vanja »mesijanske skrivnosti«, tj. resničnega značaja Jezusovega pos-
lanstva, ki ne bo privedlo do nacionalne prenove Izraela in Jezusovega
političnega kronanja, ampak nasprotno: do njegove smrti v Jeruzalemu.
Od te točke dalje Jezusa množice ne bodo več slišale. O namenu svoje-
ga poslanstva bo poučil skupino učencev. Jezusovo poslanstvo torej ne
pelje k splošno pričakovani obnovi države Izrael.
O ključih kraljestva Jezus govori v trenutku, ko razglasi Cerkev.
Kraljestvo poslej ne bo več dejavno prek Izraela, saj ključe zaupa nove-
mu ljudstvu. Vlogo Božje priče in odrešenjskega zastopnika v svetu po-
deli Cerkvi. Ključe, ki odpirajo in zapirajo vrata v uživanje blagoslovov
nove dobe, odvzame judovskim verskim voditeljem in jih zaupa svojim
apostolom. Besedi »zavezati« in »razvezati« sta pravzaprav rabinska teh-
nična termina, ki označujeta rabinovo avtoriteto v doktrinarnih zade-
vah in torej preprosto pomenita »odločati z oblastjo«. (Ni namen tega
poglavja, da bi podalo podrobno eksegezo Mt 16 ali se ukvarjalo z na-
daljnjim opredeljevanjem pomena teh dveh izrazov ali tudi izraza pet
ra [»skala«]).12
12 Glej komentarje k Evangeliju po Mateju, obširno razpravo Oscarja Cullmanna
Petrus,Jünger, Apostel, Märtyrer: das historische und das theologische Petrus
problem ([1952] 1967), študijo Paula Hoffmanna »Der Petrus-Primat im
Matthäusevangelium« (1974) in skupno delo protestantskih ter rimskokatoli-
ških biblicistov in teologov (ur. Brown, Donfried in Reumann) Peter in the New
Testament: A Collaborative Assessment by Protestant and Roman Catholic Scholars
(1973).
64
sovpadata« (Allis 1945, 83). Ko to misel razvija naprej, pride do vprašlji-
vega teološkega zaključka. Zatrdi namreč: »Obe instituciji – kraljestvo in
Cerkev – obstajata v sedanjem svetu. Tako zelo sorodni sta, skoraj iden-
tični, da ni mogoče biti v eni in ne hkrati tudi v drugi.« (Allis 1945, 84)
Vprašanje pomena vrstic Mt 16,18–19 lahko ustrezno rešimo le tako,
da upoštevamo kontekst. Neposredno sobesedilo je Petrova izpoved
vere v Cezareji Filipovi, namreč da je Jezus Mesija. Širši kontekst znot-
raj Matejevega Evangelija tvori (iz pričakovanj in dvomov izvirajoča)
zahteva farizejev in saducejev, naj Jezus dokaže pristnost svojega pos-
lanstva s tem, da jim »pokaže kako znamenje z neba«. Tvori ga tudi
Jezusovo svarilo pred njimi. Sama izpoved vere je začetna točka razkri-
vanja »mesijanske skrivnosti«, tj. resničnega značaja Jezusovega pos-
lanstva, ki ne bo privedlo do nacionalne prenove Izraela in Jezusovega
političnega kronanja, ampak nasprotno: do njegove smrti v Jeruzalemu.
Od te točke dalje Jezusa množice ne bodo več slišale. O namenu svoje-
ga poslanstva bo poučil skupino učencev. Jezusovo poslanstvo torej ne
pelje k splošno pričakovani obnovi države Izrael.
O ključih kraljestva Jezus govori v trenutku, ko razglasi Cerkev.
Kraljestvo poslej ne bo več dejavno prek Izraela, saj ključe zaupa nove-
mu ljudstvu. Vlogo Božje priče in odrešenjskega zastopnika v svetu po-
deli Cerkvi. Ključe, ki odpirajo in zapirajo vrata v uživanje blagoslovov
nove dobe, odvzame judovskim verskim voditeljem in jih zaupa svojim
apostolom. Besedi »zavezati« in »razvezati« sta pravzaprav rabinska teh-
nična termina, ki označujeta rabinovo avtoriteto v doktrinarnih zade-
vah in torej preprosto pomenita »odločati z oblastjo«. (Ni namen tega
poglavja, da bi podalo podrobno eksegezo Mt 16 ali se ukvarjalo z na-
daljnjim opredeljevanjem pomena teh dveh izrazov ali tudi izraza pet
ra [»skala«]).12
12 Glej komentarje k Evangeliju po Mateju, obširno razpravo Oscarja Cullmanna
Petrus,Jünger, Apostel, Märtyrer: das historische und das theologische Petrus
problem ([1952] 1967), študijo Paula Hoffmanna »Der Petrus-Primat im
Matthäusevangelium« (1974) in skupno delo protestantskih ter rimskokatoli-
ških biblicistov in teologov (ur. Brown, Donfried in Reumann) Peter in the New
Testament: A Collaborative Assessment by Protestant and Roman Catholic Scholars
(1973).
64
