Page 65 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 65
peter kuzmič
mnogi dvomili v pristnost te Jezusove izjave in jo skušali razložiti v smi
slu poznejšega cerkvenega vrinka. Toda v Novi zavezi se ekklesía pojavi
stoštirinajstkrat in pri tem največkrat označuje – bodisi lokalno bodisi
univerzalno – krščansko skupnost. Ali to pomeni, da je bilo »kraljestvo«
osrednji pojem Jezusovega učenja, »Cerkev« pa razmeroma nepomem-
ben? Ali je potemtakem v apostolski dobi prišlo do obrata in je kraljestvo
potisnjeno na manj pomembno mesto, medtem ko ga je na središčnem
dejansko zamenjala Cerkev kot sociološko prepoznavna skupnost veru-
jočih? Ali so zgodnji kristjani napačno razumeli Jezusov nauk o kral
jestvu in ga razvodeneli ter kraljestvo nadomestili z oprijemljivejšo člo-
veško institucijo? Ali pa so si Cerkev preprosto izmislili iz zadrege, ki
jim jo je povzročala zamuda pričakovane paruzije?
Tukaj velja opozoriti, da je Jezus, čeprav besede ekklesía ni pogosto
uporabljal, v svojem učenju skupnost verujočih vendarle vseskozi imp
liciral. Kot je že pred mnogimi leti opozarjal Fenton Hort, gre za »tak
primer, ko je učenje glede določenih reči nevarno presojati na osno-
vi njihovih poimenovanj« (Hort 1898, 18). Tako npr. že sam koncept
Mesije implicira mesijansko skupnost. Zapoved iz velikega naročila (Mt
28,19–20), da naj se delajo učenci in se krščuje, očitno kaže na to, da si je
Jezus zamislil nadaljnjo rast te skupnosti. Tehnični termin »dvanajste-
ri« bi lahko razumeli preprosto kot »učenci« in celotni koncept učen-
čevstva [discipleship] gotovo tvori jedro Jezusovega učenja in pojmo-
vanja Cerkve. Zato lahko upravičeno sklepamo, da imamo, »kjerkoli v
Evangelijih najdemo učence in učenčevstvo, opravka z neposredno pri-
pravo na utemeljitev Eklezije« (Hort 1898, 19–20).
Kakšno je razmerje med Jezusovo izjavo »Sezidal bom svojo Cerkev«
in obljubo, ki ji sledi, »Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva«? Že samo
dejstvo, da Jezus govori o Cerkvi in kraljestvu v logičnem zaporedju,
nujno implicira, da sta tesno povezana. Nekateri gredo pri svoji inter-
pretaciji Mt 16 celo tako daleč, da Cerkev in kraljestvo popolnoma enači-
jo. Drugi poudarjajo, da sta skupaj omenjena zato, ker sta tesno poveza-
na »vidika iste institucije, ki jo bo Jezus 'sezidal'« (Allis 1945, 82). Oswald
Allis trdi, da sta »izraza 'nebeško kraljestvo' in 'Cerkev' v večini ozi-
rov vsaj ekvivalentna« in da »ti dve instituciji soobstajata in v glavnem
63
mnogi dvomili v pristnost te Jezusove izjave in jo skušali razložiti v smi
slu poznejšega cerkvenega vrinka. Toda v Novi zavezi se ekklesía pojavi
stoštirinajstkrat in pri tem največkrat označuje – bodisi lokalno bodisi
univerzalno – krščansko skupnost. Ali to pomeni, da je bilo »kraljestvo«
osrednji pojem Jezusovega učenja, »Cerkev« pa razmeroma nepomem-
ben? Ali je potemtakem v apostolski dobi prišlo do obrata in je kraljestvo
potisnjeno na manj pomembno mesto, medtem ko ga je na središčnem
dejansko zamenjala Cerkev kot sociološko prepoznavna skupnost veru-
jočih? Ali so zgodnji kristjani napačno razumeli Jezusov nauk o kral
jestvu in ga razvodeneli ter kraljestvo nadomestili z oprijemljivejšo člo-
veško institucijo? Ali pa so si Cerkev preprosto izmislili iz zadrege, ki
jim jo je povzročala zamuda pričakovane paruzije?
Tukaj velja opozoriti, da je Jezus, čeprav besede ekklesía ni pogosto
uporabljal, v svojem učenju skupnost verujočih vendarle vseskozi imp
liciral. Kot je že pred mnogimi leti opozarjal Fenton Hort, gre za »tak
primer, ko je učenje glede določenih reči nevarno presojati na osno-
vi njihovih poimenovanj« (Hort 1898, 18). Tako npr. že sam koncept
Mesije implicira mesijansko skupnost. Zapoved iz velikega naročila (Mt
28,19–20), da naj se delajo učenci in se krščuje, očitno kaže na to, da si je
Jezus zamislil nadaljnjo rast te skupnosti. Tehnični termin »dvanajste-
ri« bi lahko razumeli preprosto kot »učenci« in celotni koncept učen-
čevstva [discipleship] gotovo tvori jedro Jezusovega učenja in pojmo-
vanja Cerkve. Zato lahko upravičeno sklepamo, da imamo, »kjerkoli v
Evangelijih najdemo učence in učenčevstvo, opravka z neposredno pri-
pravo na utemeljitev Eklezije« (Hort 1898, 19–20).
Kakšno je razmerje med Jezusovo izjavo »Sezidal bom svojo Cerkev«
in obljubo, ki ji sledi, »Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva«? Že samo
dejstvo, da Jezus govori o Cerkvi in kraljestvu v logičnem zaporedju,
nujno implicira, da sta tesno povezana. Nekateri gredo pri svoji inter-
pretaciji Mt 16 celo tako daleč, da Cerkev in kraljestvo popolnoma enači-
jo. Drugi poudarjajo, da sta skupaj omenjena zato, ker sta tesno poveza-
na »vidika iste institucije, ki jo bo Jezus 'sezidal'« (Allis 1945, 82). Oswald
Allis trdi, da sta »izraza 'nebeško kraljestvo' in 'Cerkev' v večini ozi-
rov vsaj ekvivalentna« in da »ti dve instituciji soobstajata in v glavnem
63
