Page 74 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 74
razprave, študije
Uvod
Oče Philipp Wilhelm Grimm (1751–1796) in mati Dorothea
(roj. Zimmer) Grimm (1755–1808) sta imela devet otrok, osem si-
nov (Friedrich Hermann Georg Grimm (1783–1784), Jacob Ludwig
Carl Grimm (1785–1863), Wilhelm Carl Grimm (1786–1859), Carl
Friedrich Grimm (1787–1852), Ferdinand Philipp Grimm (1788–
1844), Ludwig Emil Grimm (1790–1863), Friedrich Grimm (1791–
1792), Georg Eduard Grimm (1794–1795)) in eno hčerko (Charlotte
(Lotte) Amalie por. Hassenpflug, rojeno Grimm (1793–1833)). Trije
otroci (Herman, Friedrich in Eduard) so v otroštvu umrli. Brata
Jacob in Wilhelm sta se iz rojstnega mesta Hanau preselila v mesto
Kassel, kjer sta živela približno 35 let, študirala pravo v Marburgu,
bivala in delala tudi v drugih mestih, npr. Berlinu, Goettingemu idr.
Od leta 1975 obstaja turistična, t. i. Nemška pravljična pot, dolga 600
km, ki združuje z Grimmoma povezane biografske oziroma pravljič-
ne kraje. Tretji brat, grafik in ilustrator Ludwig Emil Grimm (1790–
1863), je narisal naslovnico KHM iz leta 1819 in za zbirko iz leta 1825
ter druge ilustracije oz. risbe.
Jacob in Wilhelm sta se zaradi srednješolskega šolanja preselila v
mesto Kassel, materin rojstni kraj, kjer sta živela s teto. Kasneje sta oba
sta študirala pravo na Univerzi v Marburgu. Leta 1806 sta začela zbirati
ljudske pesmi, pravljice in sage; motivacija za to je bila zbirka 723 ljud-
skih pesmi, od srednjega veka do 18. st., v treh delih z naslovom Dečkov
čudežni rog (Des Knaben Wunderhorn) (1805–8) Clemensa Brentana
(1778–1842) in Achima von Arnima (1781–1831). Zato ni presenetljivo,
da sta napisala posvetilo – Gospe Bettini von Arnim (Gottingen, 1837,
Kassel 1840, Berlin, 1843). Grimmove pravljice so izšle velikokrat, ven-
dar sedemkrat v t. i. velikih izdajah, in sicer prvi del 1812 (drugi del
1815), 1819, 1837, 1840, 1843, 1850 in 1857. Male izdaje s petdesetimi pra-
vljicami so izšle desetkrat (1825, 1833, 1836, 1839, 1841, 1844, 1847, 1850,
1853 in 1858).
72
Uvod
Oče Philipp Wilhelm Grimm (1751–1796) in mati Dorothea
(roj. Zimmer) Grimm (1755–1808) sta imela devet otrok, osem si-
nov (Friedrich Hermann Georg Grimm (1783–1784), Jacob Ludwig
Carl Grimm (1785–1863), Wilhelm Carl Grimm (1786–1859), Carl
Friedrich Grimm (1787–1852), Ferdinand Philipp Grimm (1788–
1844), Ludwig Emil Grimm (1790–1863), Friedrich Grimm (1791–
1792), Georg Eduard Grimm (1794–1795)) in eno hčerko (Charlotte
(Lotte) Amalie por. Hassenpflug, rojeno Grimm (1793–1833)). Trije
otroci (Herman, Friedrich in Eduard) so v otroštvu umrli. Brata
Jacob in Wilhelm sta se iz rojstnega mesta Hanau preselila v mesto
Kassel, kjer sta živela približno 35 let, študirala pravo v Marburgu,
bivala in delala tudi v drugih mestih, npr. Berlinu, Goettingemu idr.
Od leta 1975 obstaja turistična, t. i. Nemška pravljična pot, dolga 600
km, ki združuje z Grimmoma povezane biografske oziroma pravljič-
ne kraje. Tretji brat, grafik in ilustrator Ludwig Emil Grimm (1790–
1863), je narisal naslovnico KHM iz leta 1819 in za zbirko iz leta 1825
ter druge ilustracije oz. risbe.
Jacob in Wilhelm sta se zaradi srednješolskega šolanja preselila v
mesto Kassel, materin rojstni kraj, kjer sta živela s teto. Kasneje sta oba
sta študirala pravo na Univerzi v Marburgu. Leta 1806 sta začela zbirati
ljudske pesmi, pravljice in sage; motivacija za to je bila zbirka 723 ljud-
skih pesmi, od srednjega veka do 18. st., v treh delih z naslovom Dečkov
čudežni rog (Des Knaben Wunderhorn) (1805–8) Clemensa Brentana
(1778–1842) in Achima von Arnima (1781–1831). Zato ni presenetljivo,
da sta napisala posvetilo – Gospe Bettini von Arnim (Gottingen, 1837,
Kassel 1840, Berlin, 1843). Grimmove pravljice so izšle velikokrat, ven-
dar sedemkrat v t. i. velikih izdajah, in sicer prvi del 1812 (drugi del
1815), 1819, 1837, 1840, 1843, 1850 in 1857. Male izdaje s petdesetimi pra-
vljicami so izšle desetkrat (1825, 1833, 1836, 1839, 1841, 1844, 1847, 1850,
1853 in 1858).
72
