Page 75 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 75
milena mileva blažić
Brata Grimm in Slovenci
Znano je dejstvo, da sta brata Grimm zapustila obsežno korespon-
denco s približno 2.100 naslovniki in napisala 30.000 pisem, ki jih
hranijo na Humboldtovi univerzi v Berlinu. O tem sta pisali Monika
Kropej (2013a; 2013b) in Kasilda Bedenk (Bedenk in Blažić 2018, 152–
73). Še posebej Jacob Grimm se je zanimal za ljudsko izročilo. Najbolj
znana je Grimmova korespondenca v nemščini z Jernejem Kopitarjem
B. Kopitars Briefwechsel mit Jakob Grimm, ki še ni prevedena v slo
venščino (114 pisem). Pisma je pod tem naslovom z izčrpnim uvodom
in komentarji leta 1938 izdal rusko-nemški slavist in ustanovitelj sla-
vistične katedre na berlinski univerzi Friedricha Wilhelma (1925), Max
Vasmer (1886–1962) (Bedenk v Bedenk in Blažić 2018, 155). Grimm in
Kopitar sta si dopisovala od 1819 do 1842. V obsežni korespondenci
so tudi dopisovanja bratov Grimm oz. Jacoba Grimma s Codellijem,
Costo, Grunom, Miklošičem in Trstenjakom,3 ki so predmet nadalj-
njega raziskovanja.
Pravljice bratov Grimm
– od prvotne rokopisne zbirke iz leta 1810
Kasilda Bedenk je v slovenščino prevedla prvotno rokopisno zbirko
iz leta 18104 in jo postavila v mednarodni ter slovenski kontekst časa in
prostora. Prevedla je sedeminštirideset ohranjenih od enainpetdesetih
3 Dostop na povezavi: http://www.grimmbriefwechsel.de/service/pers/pers.html
4 Drobna, vendar dragocena monografija je leta 2007 izšla v znanstveno-kritični
redakciji Heinza Rollekeja, z naslovom Brüder Grimm. Kinder- und Hausmärchen.
Die handschriftliche Urfassung von 1810, pri nemški založbi Reclam. Gre za le
nekoliko poenostavljen ponatis prve znanstveno-kritične izdaje teh rokopisov (isti
urednik) iz leta 1975, Die älteste Märchensammlung der Brüder Grimm. Synopse
der handschriftlichen Urfassung von 1810 und der Erstdrucke von 1812 (Cologny-
Genève: Fondation Martin Bodmer), pri čemer je v Reclamovi izdaji opuščena
primerjava (sinopsa) s prvimi tiskanimi objavami iz 1812.
73
Brata Grimm in Slovenci
Znano je dejstvo, da sta brata Grimm zapustila obsežno korespon-
denco s približno 2.100 naslovniki in napisala 30.000 pisem, ki jih
hranijo na Humboldtovi univerzi v Berlinu. O tem sta pisali Monika
Kropej (2013a; 2013b) in Kasilda Bedenk (Bedenk in Blažić 2018, 152–
73). Še posebej Jacob Grimm se je zanimal za ljudsko izročilo. Najbolj
znana je Grimmova korespondenca v nemščini z Jernejem Kopitarjem
B. Kopitars Briefwechsel mit Jakob Grimm, ki še ni prevedena v slo
venščino (114 pisem). Pisma je pod tem naslovom z izčrpnim uvodom
in komentarji leta 1938 izdal rusko-nemški slavist in ustanovitelj sla-
vistične katedre na berlinski univerzi Friedricha Wilhelma (1925), Max
Vasmer (1886–1962) (Bedenk v Bedenk in Blažić 2018, 155). Grimm in
Kopitar sta si dopisovala od 1819 do 1842. V obsežni korespondenci
so tudi dopisovanja bratov Grimm oz. Jacoba Grimma s Codellijem,
Costo, Grunom, Miklošičem in Trstenjakom,3 ki so predmet nadalj-
njega raziskovanja.
Pravljice bratov Grimm
– od prvotne rokopisne zbirke iz leta 1810
Kasilda Bedenk je v slovenščino prevedla prvotno rokopisno zbirko
iz leta 18104 in jo postavila v mednarodni ter slovenski kontekst časa in
prostora. Prevedla je sedeminštirideset ohranjenih od enainpetdesetih
3 Dostop na povezavi: http://www.grimmbriefwechsel.de/service/pers/pers.html
4 Drobna, vendar dragocena monografija je leta 2007 izšla v znanstveno-kritični
redakciji Heinza Rollekeja, z naslovom Brüder Grimm. Kinder- und Hausmärchen.
Die handschriftliche Urfassung von 1810, pri nemški založbi Reclam. Gre za le
nekoliko poenostavljen ponatis prve znanstveno-kritične izdaje teh rokopisov (isti
urednik) iz leta 1975, Die älteste Märchensammlung der Brüder Grimm. Synopse
der handschriftlichen Urfassung von 1810 und der Erstdrucke von 1812 (Cologny-
Genève: Fondation Martin Bodmer), pri čemer je v Reclamovi izdaji opuščena
primerjava (sinopsa) s prvimi tiskanimi objavami iz 1812.
73
