Page 77 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 77
milena mileva blažić
kultur, v katerih so evidentirani tipi/motivi. Ravno tako je drago-
cena mednarodno priznana klasifikacija Grimmovih pravljic in pri-
merjalna preglednica vseh izdaj Grimmovih pravljic, od prvotne ro-
kopisne iz leta 1810 do dokončne tiskane iz leta 1857. Vse Grimmove
pravljice so označene s kratico KHM (Kinder und Hausmarchen), z
zaporedno številko pravljice, npr. KHM 26 (Rdeča kapica), in z ATU-
številko (npr. ATU 333).
V monografiji Pravljice bratov Grimm – od prvotne rokopisne zbirke
iz leta 1810 do recepcije na Slovenskem je preglednica (Bedenk in Blažić
2018, 256–67), ki omogoča primerjalno analizo, vsebuje pa tudi naslove
v slovenščini (po izdaji prevoda Polone Kovač iz 1993 in 1997) in nemšči-
ni. Ti se mestoma razlikujejo od številnih prevodov različnih prevajal-
cev iz obdobja od 1849 do 1993 oz. prvega celotnega prevoda vseh 210-ih
pravljic dokončne izdaje (200 pravljic, označenih s KHM, in 10 legend,
označenih s KL (Kinderlegend)).
Mednarodne oznake Grimmovih pravljic (KHM) in mednarodni
tipni indeks (ATU) omogočajo primerjalno analizo različic od t. i. »nul-
te«, tj. »ničelne« (rokopisne različice iz leta 1810), do zadnje, t. i. velike
izdaje iz leta 1857. Kot primer, brata Grimm sta napisala pravljico Žabji
kralj ali železni Henrik osemkrat, zato je zanimivo primerjati njune spre-
membe. V rokopisni različici (1810) se motiv boga pojavlja redko, pravlji-
ce sta torej s časom kristijanizirala in dodajala pojem boga. Nasprotno
pa je v rokopisni različici velikokrat omenjen motiv Marije, ki sta ga
kasneje izpuščala.
Bratec in sestrica oz. Janko in Metka
Pravljico Bratec in sestrica (1810) sta kasneje preimenovala v Hänsel
in Gretel oz. slovensko Janko in Metka (1812–1857) in dodajala kristija-
nizirane motive.
75
kultur, v katerih so evidentirani tipi/motivi. Ravno tako je drago-
cena mednarodno priznana klasifikacija Grimmovih pravljic in pri-
merjalna preglednica vseh izdaj Grimmovih pravljic, od prvotne ro-
kopisne iz leta 1810 do dokončne tiskane iz leta 1857. Vse Grimmove
pravljice so označene s kratico KHM (Kinder und Hausmarchen), z
zaporedno številko pravljice, npr. KHM 26 (Rdeča kapica), in z ATU-
številko (npr. ATU 333).
V monografiji Pravljice bratov Grimm – od prvotne rokopisne zbirke
iz leta 1810 do recepcije na Slovenskem je preglednica (Bedenk in Blažić
2018, 256–67), ki omogoča primerjalno analizo, vsebuje pa tudi naslove
v slovenščini (po izdaji prevoda Polone Kovač iz 1993 in 1997) in nemšči-
ni. Ti se mestoma razlikujejo od številnih prevodov različnih prevajal-
cev iz obdobja od 1849 do 1993 oz. prvega celotnega prevoda vseh 210-ih
pravljic dokončne izdaje (200 pravljic, označenih s KHM, in 10 legend,
označenih s KL (Kinderlegend)).
Mednarodne oznake Grimmovih pravljic (KHM) in mednarodni
tipni indeks (ATU) omogočajo primerjalno analizo različic od t. i. »nul-
te«, tj. »ničelne« (rokopisne različice iz leta 1810), do zadnje, t. i. velike
izdaje iz leta 1857. Kot primer, brata Grimm sta napisala pravljico Žabji
kralj ali železni Henrik osemkrat, zato je zanimivo primerjati njune spre-
membe. V rokopisni različici (1810) se motiv boga pojavlja redko, pravlji-
ce sta torej s časom kristijanizirala in dodajala pojem boga. Nasprotno
pa je v rokopisni različici velikokrat omenjen motiv Marije, ki sta ga
kasneje izpuščala.
Bratec in sestrica oz. Janko in Metka
Pravljico Bratec in sestrica (1810) sta kasneje preimenovala v Hänsel
in Gretel oz. slovensko Janko in Metka (1812–1857) in dodajala kristija-
nizirane motive.
75
