Page 78 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 78
prave, študije
1810 Bratec in sestrica 1857 Janko in Metka
[…] Nato je odšla k bratcu in mu odpr-
la njegov hlevček. V hišici sta našla pol- Pričela sta teči. Tekla sta prav do hiše,
no draguljev, z njimi sta si napolnila vse planila v sobo in se vrgla očetu oko-
žepe in jih prinesla svojemu očetu, ki je li vratu. Odkar je pustil otroka v gozdu,
postal bogat mož; mati pa je bila umrla. mož ni imel več vesele ure in tudi žena
(Bedenk 2018, 33) mu je umrla. Metka je iztresla pred njim
svoj predpasnik, in biseri in drago ka-
Ampak otroka sta slišala vse, kar je mati menje so se zatrkljali po sobi. Tudi Janko
povedala. (Bedenk 2018, 32) je segel v žep in prgišče za prgiščem do-
dal še svoje drage kamne in bisere. Zdaj
je bilo skrbi konec in veselo so živeli sku-
paj. (Grimm 1993, 96)
Bog naju ne bo zapustil.
(L)jubi Bog nama bo že pomagal!
Kar lotiva se je in bog žegnaj.
Bog pomagaj. (Grimm 1993, 88–96)
(I)n otroka sta slišala, kako je pono-
či mačeha govorila očetu […] (Grimm
1993, 91)
V rokopisni zbirki iz leta 1810 je naslov pravljice Bratec in sestrica
(bog ni omenjen), leta 1812 je preimenovana v Janko in Metka, v zadnji
izdaji 1857 je vidna kristijanizacija, saj je motiv boga omenjen petkrat.
O verskih motivih v pravljicah bratov Grimm piše tudi Jack Zipes, ki
ravno ob pravljicah Janko in Metka in Zvesti Janez primerja oba motiva
z motivom žrtvovanja otrok v Bibliji. Zipes meni, da je poleg osrednje-
ga motiva – žrtvovanja otrok – v pravljici tudi perspektiva pripovedo-
valca, ki prenaša odgovornost za viktimizacijo otrok na mater (1810) oz.
kasneje (1840) na mačeho.
»In toliko časa mu je prigovarjala, da je končno privolil […]. In ker je
mož prvikrat popustil, je moral še drugič.« (Grimm 1993, 88, 91)
Zipes kritizira negativno vlogo očeta, ki je na koncu nagrajen z drago-
cenostmi. Sprašuje se:
76
1810 Bratec in sestrica 1857 Janko in Metka
[…] Nato je odšla k bratcu in mu odpr-
la njegov hlevček. V hišici sta našla pol- Pričela sta teči. Tekla sta prav do hiše,
no draguljev, z njimi sta si napolnila vse planila v sobo in se vrgla očetu oko-
žepe in jih prinesla svojemu očetu, ki je li vratu. Odkar je pustil otroka v gozdu,
postal bogat mož; mati pa je bila umrla. mož ni imel več vesele ure in tudi žena
(Bedenk 2018, 33) mu je umrla. Metka je iztresla pred njim
svoj predpasnik, in biseri in drago ka-
Ampak otroka sta slišala vse, kar je mati menje so se zatrkljali po sobi. Tudi Janko
povedala. (Bedenk 2018, 32) je segel v žep in prgišče za prgiščem do-
dal še svoje drage kamne in bisere. Zdaj
je bilo skrbi konec in veselo so živeli sku-
paj. (Grimm 1993, 96)
Bog naju ne bo zapustil.
(L)jubi Bog nama bo že pomagal!
Kar lotiva se je in bog žegnaj.
Bog pomagaj. (Grimm 1993, 88–96)
(I)n otroka sta slišala, kako je pono-
či mačeha govorila očetu […] (Grimm
1993, 91)
V rokopisni zbirki iz leta 1810 je naslov pravljice Bratec in sestrica
(bog ni omenjen), leta 1812 je preimenovana v Janko in Metka, v zadnji
izdaji 1857 je vidna kristijanizacija, saj je motiv boga omenjen petkrat.
O verskih motivih v pravljicah bratov Grimm piše tudi Jack Zipes, ki
ravno ob pravljicah Janko in Metka in Zvesti Janez primerja oba motiva
z motivom žrtvovanja otrok v Bibliji. Zipes meni, da je poleg osrednje-
ga motiva – žrtvovanja otrok – v pravljici tudi perspektiva pripovedo-
valca, ki prenaša odgovornost za viktimizacijo otrok na mater (1810) oz.
kasneje (1840) na mačeho.
»In toliko časa mu je prigovarjala, da je končno privolil […]. In ker je
mož prvikrat popustil, je moral še drugič.« (Grimm 1993, 88, 91)
Zipes kritizira negativno vlogo očeta, ki je na koncu nagrajen z drago-
cenostmi. Sprašuje se:
76
