Page 143 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 143
aleš črnič
(po nekaterih interpretacijah pa celo petnajstim) stoletjem v marsičem
postavila temelje evropski renesansi in moderni znanstveni revoluciji.
»Ne ena ne druga se res nista zgodili v islamskem svetu, a brez njega se
prav mogoče ne bi zgodili niti v Evropi, vsaj ne na tak način, kot sta se.«
(Malik 2014) Mi pa namesto priznanja in zavestnega črpanja iz te izje-
mne dediščine poleg skoraj osmih stoletij (!) cvetoče islamske civilizacije
na Iberskem polotoku (711–1492) sistematično pozabljamo tudi več kot
šest stoletij (!) kontinuirane zgodovine muslimanov v Bosni. In v Litvi,
kjer je veliki vojvoda Vytautas oz. Witold leta 1397 – v času, ko Litvance
šele pokristjanjujejo – muslimanom eksplicitno podelil posebne pravi-
ce, kar jim je omogočilo obstoj vse do današnjih dni.
Evropski muslimani torej povsem očitno niso zgolj sodobni begun-
ci z razrušenega Bližnjega vzhoda niti ne gre samo za drugo ali tretjo
generacijo priseljencev iz nekdanjih evropskih kolonij, temveč v Evropi
beležimo dolga stoletja njihove kontinuirane, kreativne in plodne pri-
sotnosti. A kljub temu jih v naši kulturi še vedno razumemo kot radi-
kalne tujke.
Zaključek: sekularnost kot vzvod novoveške zahodne prevlade
in garant sodobne religijske svobode
Ob navedenih zgodovinskih dejstvih ne bi smelo biti pretežko razu-
meti Mustafe Cerića, nekdanjega velikega muftija Bosne in Hercegovine,
ki neutrudno ponavlja, da islam ni imigrantska religija, in to utemelju-
je s primerom bošnjaškega avtohtonega evropskega islama. Prav tako
v tej luči povsem legitimno zveni predlog Silvia Ferrarija (2003), da bi
v temeljne evropske listine namesto prej omenjene splošne formulaci-
je eksplicitno zapisali »dediščino, ki je sestavljena iz grške in rimske ci-
vilizacije, judovske in krščanske religijske tradicije v plodnem dialogu
z islamsko tradicijo, in filozofskih tokov razsvetljenske dobe«. A v pra-
no ter poglobljeno pisal o družbenih konfliktih, cikličnem razvoju civilizacij, po-
litični ekonomiji, teoriji denarja in – celih pet stoletij pred Darwinom – celo o
evoluciji.
141
(po nekaterih interpretacijah pa celo petnajstim) stoletjem v marsičem
postavila temelje evropski renesansi in moderni znanstveni revoluciji.
»Ne ena ne druga se res nista zgodili v islamskem svetu, a brez njega se
prav mogoče ne bi zgodili niti v Evropi, vsaj ne na tak način, kot sta se.«
(Malik 2014) Mi pa namesto priznanja in zavestnega črpanja iz te izje-
mne dediščine poleg skoraj osmih stoletij (!) cvetoče islamske civilizacije
na Iberskem polotoku (711–1492) sistematično pozabljamo tudi več kot
šest stoletij (!) kontinuirane zgodovine muslimanov v Bosni. In v Litvi,
kjer je veliki vojvoda Vytautas oz. Witold leta 1397 – v času, ko Litvance
šele pokristjanjujejo – muslimanom eksplicitno podelil posebne pravi-
ce, kar jim je omogočilo obstoj vse do današnjih dni.
Evropski muslimani torej povsem očitno niso zgolj sodobni begun-
ci z razrušenega Bližnjega vzhoda niti ne gre samo za drugo ali tretjo
generacijo priseljencev iz nekdanjih evropskih kolonij, temveč v Evropi
beležimo dolga stoletja njihove kontinuirane, kreativne in plodne pri-
sotnosti. A kljub temu jih v naši kulturi še vedno razumemo kot radi-
kalne tujke.
Zaključek: sekularnost kot vzvod novoveške zahodne prevlade
in garant sodobne religijske svobode
Ob navedenih zgodovinskih dejstvih ne bi smelo biti pretežko razu-
meti Mustafe Cerića, nekdanjega velikega muftija Bosne in Hercegovine,
ki neutrudno ponavlja, da islam ni imigrantska religija, in to utemelju-
je s primerom bošnjaškega avtohtonega evropskega islama. Prav tako
v tej luči povsem legitimno zveni predlog Silvia Ferrarija (2003), da bi
v temeljne evropske listine namesto prej omenjene splošne formulaci-
je eksplicitno zapisali »dediščino, ki je sestavljena iz grške in rimske ci-
vilizacije, judovske in krščanske religijske tradicije v plodnem dialogu
z islamsko tradicijo, in filozofskih tokov razsvetljenske dobe«. A v pra-
no ter poglobljeno pisal o družbenih konfliktih, cikličnem razvoju civilizacij, po-
litični ekonomiji, teoriji denarja in – celih pet stoletij pred Darwinom – celo o
evoluciji.
141
