Page 146 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 146
študijski večeri
Aleš Debeljak (2012) v knjigi, ki že v naslovu metaforično zariše njeno
večplastno naravo: Knjiga, križ, polmesec.
Sodobna Evropa je torej enkraten amalgam zelo dolge racionalne in
sekularne tradicije, krščanstva ter islamskih vplivov. Njeno kompleksno
kulturo je vsekakor vredno odločno braniti. Tudi pred islamisti, ki jo
nedvomno ogrožajo, ko neposredno z vsemi sredstvi napadajo zahod-
njaški multikulturalizem zaradi njegove domnevne grešnosti, v ime-
nu enega samega, edinega pravega načina življenja. A ob tem ne mo-
remo spregledati, da enako počnejo fundamentalistični branilci čiste
krščanske Evrope, ki z demagoškim razpihovanjem strahov pred do-
mnevno islamsko grožnjo temeljne evropske vrednote ogrožajo nepri-
merno bolj kot muslimanski begunci. »Alarmizem o zatonu krščanstva
spodjeda vrednote tolerance, enakosti, univerzalnih pravic, za obrambo
katerih naj bi potrebovali krščansko Evropo. Erozija krščanstva ne
bo nujno povzročila erozije teh vrednot. Goreče branjenje ‚krščanske
Evrope‘ pred domnevnimi barbarskimi hordami pa jo lahko.« (Malik
2014)
Tako bo skorajšnji mujezinov klic z minareta ljubljanske džamije svo-
jevrsten test zrelosti za slovensko družbo. Islamofobija ima namreč na
Slovenskem že dolge korenine, ki časovno segajo občutno dlje od pre-
lomnega 11. septembra 2001, kot nam v treh natančnih in poglobljenih
analizah razkrije sociolog Srečo Dragoš (2003, 2004 in 2014). Pokaže
tudi na specifiko slovenske islamofobije, ki jo poimenuje po Othellovem
praporščaku »jagovski sindrom«, s čimer označi »spletkarjenje in šču-
vanje od zgoraj«: »Ko politične elite prižgejo nestrpnosti zeleno luč –
bodisi tako, da jo same sprožijo, ali pa tako, da jo tolerirajo – postane
takšno tudi javno mnenje. Na Slovenskem se je nestrpnost vselej širi-
la od zgoraj navzdol, in to v vseh primerih, tako v zvezi z izbrisanimi,
Romi, islamofobijo kot v zvezi z begunci.« (Dragoš 2017, s. p.) Največji
del odgovornosti za družbeni odmev prihajajočega mujezinovega kli-
ca tako nosijo predvsem politiki, vidni predstavniki Rimskokatoliške
cerkve in mediji.11
11 Da lahko predvsem politiki z odgovornim ravnanjem odločilno vplivajo na druž-
bene razmere, zgovorno potrjuje osupljiv obrat, ki smo ga desetletje po žolčnih
144
Aleš Debeljak (2012) v knjigi, ki že v naslovu metaforično zariše njeno
večplastno naravo: Knjiga, križ, polmesec.
Sodobna Evropa je torej enkraten amalgam zelo dolge racionalne in
sekularne tradicije, krščanstva ter islamskih vplivov. Njeno kompleksno
kulturo je vsekakor vredno odločno braniti. Tudi pred islamisti, ki jo
nedvomno ogrožajo, ko neposredno z vsemi sredstvi napadajo zahod-
njaški multikulturalizem zaradi njegove domnevne grešnosti, v ime-
nu enega samega, edinega pravega načina življenja. A ob tem ne mo-
remo spregledati, da enako počnejo fundamentalistični branilci čiste
krščanske Evrope, ki z demagoškim razpihovanjem strahov pred do-
mnevno islamsko grožnjo temeljne evropske vrednote ogrožajo nepri-
merno bolj kot muslimanski begunci. »Alarmizem o zatonu krščanstva
spodjeda vrednote tolerance, enakosti, univerzalnih pravic, za obrambo
katerih naj bi potrebovali krščansko Evropo. Erozija krščanstva ne
bo nujno povzročila erozije teh vrednot. Goreče branjenje ‚krščanske
Evrope‘ pred domnevnimi barbarskimi hordami pa jo lahko.« (Malik
2014)
Tako bo skorajšnji mujezinov klic z minareta ljubljanske džamije svo-
jevrsten test zrelosti za slovensko družbo. Islamofobija ima namreč na
Slovenskem že dolge korenine, ki časovno segajo občutno dlje od pre-
lomnega 11. septembra 2001, kot nam v treh natančnih in poglobljenih
analizah razkrije sociolog Srečo Dragoš (2003, 2004 in 2014). Pokaže
tudi na specifiko slovenske islamofobije, ki jo poimenuje po Othellovem
praporščaku »jagovski sindrom«, s čimer označi »spletkarjenje in šču-
vanje od zgoraj«: »Ko politične elite prižgejo nestrpnosti zeleno luč –
bodisi tako, da jo same sprožijo, ali pa tako, da jo tolerirajo – postane
takšno tudi javno mnenje. Na Slovenskem se je nestrpnost vselej širi-
la od zgoraj navzdol, in to v vseh primerih, tako v zvezi z izbrisanimi,
Romi, islamofobijo kot v zvezi z begunci.« (Dragoš 2017, s. p.) Največji
del odgovornosti za družbeni odmev prihajajočega mujezinovega kli-
ca tako nosijo predvsem politiki, vidni predstavniki Rimskokatoliške
cerkve in mediji.11
11 Da lahko predvsem politiki z odgovornim ravnanjem odločilno vplivajo na druž-
bene razmere, zgovorno potrjuje osupljiv obrat, ki smo ga desetletje po žolčnih
144
