Page 140 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 140
študijski večeri
lajajo – in si šele s tem zagotavljajo svojo vitalnost in dolgoročno preži-
vetje (Debeljak 2009b).
Zato ne more biti posebno presenečenje, da se pred poldrugim de-
setletjem burne polemike okoli vpisa krščanske dediščine v preambu-
lo ustave EU niso iztekle v skladu z intenzivnimi prizadevanji papeža
Janeza Pavla II., ki je junija 2003 izdal dokument Ecclesia in Europa in
v njem eksplicitno pozval k omembi krščanske dediščine, saj naj bi ta
ključno »oblikovala kulturo celine«, niti se niso izšle v skladu z želja-
mi evropskih Judov in muslimanov po omembi Boga (glej Milton 2010).
Prvo bi namreč iz simbolnih temeljev Evrope izključilo drugi dve abra-
hamski religiji, drugo pa bi (vsaj implicitno) zanikalo evropske razsve-
tljenske pridobitve. Zato se je v končni različici preambule ustave znaš-
lo kompromisno besedilo, ki le na splošno omenja »kulturno, religijsko
in humanistično dediščino Evrope« in v njej »središčno vlogo človeške
osebe in njenih neodtujljivih pravic«.8
Sodobno evropsko kulturo torej nedvomno določa krščanstvo, a tudi
predhodna grško-rimska antika ter poznejši renesansa in humanizem
ter razsvetljenstvo. Zaradi svojstvene zmesi vseh teh virov danes jedro
evropskih in zahodnih vrednot tvori predvsem pluralizem, ki ga zago-
tavlja enakopravnost različnih religijskih in nereligijskih svetovnih na-
zorov. Evropska sekularnost, ki se napaja tudi iz krščanske tradicije, pa
je nujni pogoj za sodobni koncept religijske svobode, ki poleg domi-
nantne evropske in svetovne religije (v njenih različnih izraznih obli-
kah) vključuje tudi nekrščanske, alternativne in »neavtohtone« religije.
A med zadnje bi le težko šteli islam, ki je skozi stoletja pomembno pri-
speval k oblikovanju evropske kulture.
Islamski prispevki k evropski kulturi
Ob očitnem dejstvu, da islam od srednjega veka pa vse do danes ve-
lja za tistega radikalnega Drugega, v luči katerega šele lahko definira-
8 Ustavo EU so potem maja 2005 na referendumih zavrnili Francozi in Nizozemci,
splošna omemba religije pa se je v isti obliki znašla v preambuli decembra 2007
sprejetega Lizbonskega sporazuma.
138
lajajo – in si šele s tem zagotavljajo svojo vitalnost in dolgoročno preži-
vetje (Debeljak 2009b).
Zato ne more biti posebno presenečenje, da se pred poldrugim de-
setletjem burne polemike okoli vpisa krščanske dediščine v preambu-
lo ustave EU niso iztekle v skladu z intenzivnimi prizadevanji papeža
Janeza Pavla II., ki je junija 2003 izdal dokument Ecclesia in Europa in
v njem eksplicitno pozval k omembi krščanske dediščine, saj naj bi ta
ključno »oblikovala kulturo celine«, niti se niso izšle v skladu z želja-
mi evropskih Judov in muslimanov po omembi Boga (glej Milton 2010).
Prvo bi namreč iz simbolnih temeljev Evrope izključilo drugi dve abra-
hamski religiji, drugo pa bi (vsaj implicitno) zanikalo evropske razsve-
tljenske pridobitve. Zato se je v končni različici preambule ustave znaš-
lo kompromisno besedilo, ki le na splošno omenja »kulturno, religijsko
in humanistično dediščino Evrope« in v njej »središčno vlogo človeške
osebe in njenih neodtujljivih pravic«.8
Sodobno evropsko kulturo torej nedvomno določa krščanstvo, a tudi
predhodna grško-rimska antika ter poznejši renesansa in humanizem
ter razsvetljenstvo. Zaradi svojstvene zmesi vseh teh virov danes jedro
evropskih in zahodnih vrednot tvori predvsem pluralizem, ki ga zago-
tavlja enakopravnost različnih religijskih in nereligijskih svetovnih na-
zorov. Evropska sekularnost, ki se napaja tudi iz krščanske tradicije, pa
je nujni pogoj za sodobni koncept religijske svobode, ki poleg domi-
nantne evropske in svetovne religije (v njenih različnih izraznih obli-
kah) vključuje tudi nekrščanske, alternativne in »neavtohtone« religije.
A med zadnje bi le težko šteli islam, ki je skozi stoletja pomembno pri-
speval k oblikovanju evropske kulture.
Islamski prispevki k evropski kulturi
Ob očitnem dejstvu, da islam od srednjega veka pa vse do danes ve-
lja za tistega radikalnega Drugega, v luči katerega šele lahko definira-
8 Ustavo EU so potem maja 2005 na referendumih zavrnili Francozi in Nizozemci,
splošna omemba religije pa se je v isti obliki znašla v preambuli decembra 2007
sprejetega Lizbonskega sporazuma.
138
