Page 139 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 139
aleš črnič
Takrat se začne prva, imperialistična globalizacija, Zahod pa kma-
lu pretrese reformacija. Luther božjo avtoriteto iztrga iz prej izključno
rimske posesti, protestantizem prinese individualizacijo božjega ra-
zodetja in s tem nakaže poznejši obrat od Boga k človeku. To pome-
ni konec srednjeveškega enovitega latinskega sveta. Gutenbergov re-
volucionarni izum tiska omogoči lažjo dostopnost prevodov Biblije v
ljudske jezike, hkrati pa širjenje najrazličnejših idej in v rastoči mno-
žici novih knjig (med katerimi večina kmalu ni več v latinščini) osre-
dnje mesto namesto Boga postopoma zavzema človek. Tako se z nasto-
pom modernosti v Evropi religijski kriterij počasi umakne etničnemu,
ob tem pa se korakoma razvije moderna toleranca, ki ne izhaja več
iz skupnosti, temveč iz posameznika. Rodita se renesansa in huma-
nizem. Transcendentalno utemeljen sistem racionalnosti, ki resnico
določa glede na religijsko dogmo, postopoma nadomešča nov tip ra-
cionalnosti, ki izhaja iz opazovanja, empiricizma in razumske preso-
je, kar pripelje do znanstvene revolucije in razsvetljenskega preloma.
Šele ta konec enovite, dogmatske krščanske Evrope pripelje do svetov-
ne prevlade Zahoda, ki temelji predvsem na modernem konceptu lo-
čitve vrednostnih sfer, ko se različna področja družbenega in zaseb-
nega življenja izvijejo izpod prejšnjega jeklenega prijema cerkve (glej
Debeljak 2009b). Začne se sekularizacija, ena ključnih determinant
modernega sveta.
Tako ob razmisleku o krščanski Evropi ne moremo spregledati tudi
drugih virov, brez katerih je danes ne bi bilo, predvsem predhodnih an-
tičnih in poznejših renesančnih ter humanističnih in številnih drugih.
Ideja o Evropi kot čisti krščanski civilizaciji je fikcija, nobena civilizaci-
ja ne obstaja sama zase, ločeno od drugih. Civilizacije se vedno stikajo,
komunicirajo, včasih tudi konfliktno; predvsem pa se medsebojno op-
vladar združenega poljskega kraljestva Mieszko I., a traja še približno tri stoletja,
da katolicizem postane večinska religija na Poljskem. Severna germanska plemena
sprejmejo krščanstvo šele v dvanajstem stoletju, izjemno počasno je pokristjanje-
vanje Skandinavije, ki se sicer začne že v osmem stoletju, konča pa šele do dvanaj-
stega, pri čemer starodavna nordijska verovanja vzporedno živijo naprej. Po tem
katoliški kralji Danske in Švedske v t. i. nordijskih oz. baltskih križarskih vojnah
pokristjanijo še Balte, dokončno šele do začetka petnajstega stoletja.
137
Takrat se začne prva, imperialistična globalizacija, Zahod pa kma-
lu pretrese reformacija. Luther božjo avtoriteto iztrga iz prej izključno
rimske posesti, protestantizem prinese individualizacijo božjega ra-
zodetja in s tem nakaže poznejši obrat od Boga k človeku. To pome-
ni konec srednjeveškega enovitega latinskega sveta. Gutenbergov re-
volucionarni izum tiska omogoči lažjo dostopnost prevodov Biblije v
ljudske jezike, hkrati pa širjenje najrazličnejših idej in v rastoči mno-
žici novih knjig (med katerimi večina kmalu ni več v latinščini) osre-
dnje mesto namesto Boga postopoma zavzema človek. Tako se z nasto-
pom modernosti v Evropi religijski kriterij počasi umakne etničnemu,
ob tem pa se korakoma razvije moderna toleranca, ki ne izhaja več
iz skupnosti, temveč iz posameznika. Rodita se renesansa in huma-
nizem. Transcendentalno utemeljen sistem racionalnosti, ki resnico
določa glede na religijsko dogmo, postopoma nadomešča nov tip ra-
cionalnosti, ki izhaja iz opazovanja, empiricizma in razumske preso-
je, kar pripelje do znanstvene revolucije in razsvetljenskega preloma.
Šele ta konec enovite, dogmatske krščanske Evrope pripelje do svetov-
ne prevlade Zahoda, ki temelji predvsem na modernem konceptu lo-
čitve vrednostnih sfer, ko se različna področja družbenega in zaseb-
nega življenja izvijejo izpod prejšnjega jeklenega prijema cerkve (glej
Debeljak 2009b). Začne se sekularizacija, ena ključnih determinant
modernega sveta.
Tako ob razmisleku o krščanski Evropi ne moremo spregledati tudi
drugih virov, brez katerih je danes ne bi bilo, predvsem predhodnih an-
tičnih in poznejših renesančnih ter humanističnih in številnih drugih.
Ideja o Evropi kot čisti krščanski civilizaciji je fikcija, nobena civilizaci-
ja ne obstaja sama zase, ločeno od drugih. Civilizacije se vedno stikajo,
komunicirajo, včasih tudi konfliktno; predvsem pa se medsebojno op-
vladar združenega poljskega kraljestva Mieszko I., a traja še približno tri stoletja,
da katolicizem postane večinska religija na Poljskem. Severna germanska plemena
sprejmejo krščanstvo šele v dvanajstem stoletju, izjemno počasno je pokristjanje-
vanje Skandinavije, ki se sicer začne že v osmem stoletju, konča pa šele do dvanaj-
stega, pri čemer starodavna nordijska verovanja vzporedno živijo naprej. Po tem
katoliški kralji Danske in Švedske v t. i. nordijskih oz. baltskih križarskih vojnah
pokristjanijo še Balte, dokončno šele do začetka petnajstega stoletja.
137
