Page 151 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 151
božidar debenjak
druge skupine sta z odlomki zastopana v Koranu. Velik del zgodnjekr-
ščanske literature je zajet v zborniku Zgodnjekrščanski spisi (Berger in
Nord [1999] 2015).
Iz te množice evangelijev so v kanon, ki je nastal v drugem stole-
tju, sprejeli samo štiri, ki so se pred tem uporabljali v krščanskih ob-
činah, vse drugo so zavrgli kot odmik od pravega nauka. Pri tem so iz
zavrženih spisov prevzeli več mest, za katera so ocenili, da spadajo v
pravi nauk; značilen primer je zgodba o Jezusu in grešnici z naukom
»kdor je sam brez greha, naj prvi vrže kamen«. Najkrajši med sprejeti-
mi je Evangelij po Marku. Njegovo praobliko vsebujeta tudi druga dva
»sinoptična« evangelija, po Mateju in pa po Luki, oba jo tudi razširja-
ta s še enim prej obstoječim spisom, ki so ga raziskovalci poimenovali
»Q« (po nemški besedi Quelle = »vir«), a ga razvrščata vsak po svoje. Ta
spis (glej Berger in Nord [1999] 2015, 214–39) je bil naštevanje perikop o
Jezusovem delovanju in naukih, po obliki podoben leta 1950 odkritemu
apokrifu Evangelij po Tomažu Dvojčku. Omenjena kanonična evange-
lija imata še medsebojno neodvisne razširitve, največji sta vsebinsko in
oblikovno različni zgodbi, ki dajeta kanonično verzijo o Marijini dru-
žini ter Jezusovem detinstvu in otroštvu. Svoje izhodišče pri redakciji
avtor Lukovega evangelija in Apostolskih del podaja takole:
Potem ko so pač že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih, ki
so se zgodili med nami, kakor so nam jih izročili tisti, ki so bili od začet-
ka očividci in služabniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začet-
ka natančno poizvedel, tebi, nadvse odlični Teofil, vse po vrsti popisati, da
spoznaš zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen. (Apd 1,1–4)
Podobno je očitno delal tudi redaktor Evangelija po Mateju. Ima
pa Luka še druge vire, ne le Marka in Q; iz enega povzema zgodbo o
Marijini in Elizabetini hkratni nosečnosti, katere vzporednico bomo
srečali v Koranu.
Evangelij po Janezu je tekst s teologijo, ki ni usmerjena na krono-
loško pripoved o delu in naukih; kar je opisov dogodkov, so podrejeni
stavkom vere. To se najznačilneje vidi v tem, kako je razkosan Jezusov
149
druge skupine sta z odlomki zastopana v Koranu. Velik del zgodnjekr-
ščanske literature je zajet v zborniku Zgodnjekrščanski spisi (Berger in
Nord [1999] 2015).
Iz te množice evangelijev so v kanon, ki je nastal v drugem stole-
tju, sprejeli samo štiri, ki so se pred tem uporabljali v krščanskih ob-
činah, vse drugo so zavrgli kot odmik od pravega nauka. Pri tem so iz
zavrženih spisov prevzeli več mest, za katera so ocenili, da spadajo v
pravi nauk; značilen primer je zgodba o Jezusu in grešnici z naukom
»kdor je sam brez greha, naj prvi vrže kamen«. Najkrajši med sprejeti-
mi je Evangelij po Marku. Njegovo praobliko vsebujeta tudi druga dva
»sinoptična« evangelija, po Mateju in pa po Luki, oba jo tudi razširja-
ta s še enim prej obstoječim spisom, ki so ga raziskovalci poimenovali
»Q« (po nemški besedi Quelle = »vir«), a ga razvrščata vsak po svoje. Ta
spis (glej Berger in Nord [1999] 2015, 214–39) je bil naštevanje perikop o
Jezusovem delovanju in naukih, po obliki podoben leta 1950 odkritemu
apokrifu Evangelij po Tomažu Dvojčku. Omenjena kanonična evange-
lija imata še medsebojno neodvisne razširitve, največji sta vsebinsko in
oblikovno različni zgodbi, ki dajeta kanonično verzijo o Marijini dru-
žini ter Jezusovem detinstvu in otroštvu. Svoje izhodišče pri redakciji
avtor Lukovega evangelija in Apostolskih del podaja takole:
Potem ko so pač že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih, ki
so se zgodili med nami, kakor so nam jih izročili tisti, ki so bili od začet-
ka očividci in služabniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začet-
ka natančno poizvedel, tebi, nadvse odlični Teofil, vse po vrsti popisati, da
spoznaš zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen. (Apd 1,1–4)
Podobno je očitno delal tudi redaktor Evangelija po Mateju. Ima
pa Luka še druge vire, ne le Marka in Q; iz enega povzema zgodbo o
Marijini in Elizabetini hkratni nosečnosti, katere vzporednico bomo
srečali v Koranu.
Evangelij po Janezu je tekst s teologijo, ki ni usmerjena na krono-
loško pripoved o delu in naukih; kar je opisov dogodkov, so podrejeni
stavkom vere. To se najznačilneje vidi v tem, kako je razkosan Jezusov
149
