Page 149 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 149
Božidar Debenjak
O MARIJI IN EVANGELIJU
VELIK KRŠČANSKI ALI VELIK CERKVENI
PRAZNIK?
1.
Vsako leto ob cerkvenem prazniku 15. avgusta slišimo o »enem naj-
večjih krščanskih praznikov« pa še o tem, da so škofje na ta dan »posve-
tili slovenski narod Mariji« in da to posvetitev vsako leto obnavljajo.
Prva trditev bi bila točna, ko bi med kristjane prištevali samo pripadni-
ke rimskokatoliške Cerkve ob delni spremljavi pravoslavnih Cerkva. Z
drugo trditvijo pa si cerkveni hierarhi prilaščajo ves slovenski narod,
kajti samo svojo lastnino lahko komur koli ali čemur koli »posvečaš«,
in bodisi štejejo za prave Slovence samo pripadnike rimskokatoliške ve-
roizpovedi bodisi k svoji lastnini prištevajo pripadnike vseh krščanskih
in zunajkrščanskih veroizpovedi ter agnostike in ateiste. Ko bi slovenski
narod škofje Mariji le »priporočili«, bi lahko to razumeli kot prijaznost,
saj bi to bila prošnja Mariji, naj svojo čudežno moč, v katero verujejo,
nakloni vsemu narodu; drugoverci, skeptiki in nejeverneži pa bi znali
ceniti naklonjenost prosečih. S »posvetitvijo« pa je prekoračena tanka
rdeča črta: gre za polaščanje, ta uzurpacija nadoblasti je pač le duhov-
no nasilje nad velikim delom slovenskega naroda, tudi nad marsikate-
rim rimokatoličanom. A tankočutnost je v onih krogih redka vrlina.
A ravno v čaščenju Marije je bistvena in zaenkrat neprevladana raz-
lika rimske Cerkve do evangeličanstva. Za evangeličane, kot vemo, pri-
pada čaščenje samo Bogu. Prav tako nimaš nebeških priprošnjikov, ne
147
O MARIJI IN EVANGELIJU
VELIK KRŠČANSKI ALI VELIK CERKVENI
PRAZNIK?
1.
Vsako leto ob cerkvenem prazniku 15. avgusta slišimo o »enem naj-
večjih krščanskih praznikov« pa še o tem, da so škofje na ta dan »posve-
tili slovenski narod Mariji« in da to posvetitev vsako leto obnavljajo.
Prva trditev bi bila točna, ko bi med kristjane prištevali samo pripadni-
ke rimskokatoliške Cerkve ob delni spremljavi pravoslavnih Cerkva. Z
drugo trditvijo pa si cerkveni hierarhi prilaščajo ves slovenski narod,
kajti samo svojo lastnino lahko komur koli ali čemur koli »posvečaš«,
in bodisi štejejo za prave Slovence samo pripadnike rimskokatoliške ve-
roizpovedi bodisi k svoji lastnini prištevajo pripadnike vseh krščanskih
in zunajkrščanskih veroizpovedi ter agnostike in ateiste. Ko bi slovenski
narod škofje Mariji le »priporočili«, bi lahko to razumeli kot prijaznost,
saj bi to bila prošnja Mariji, naj svojo čudežno moč, v katero verujejo,
nakloni vsemu narodu; drugoverci, skeptiki in nejeverneži pa bi znali
ceniti naklonjenost prosečih. S »posvetitvijo« pa je prekoračena tanka
rdeča črta: gre za polaščanje, ta uzurpacija nadoblasti je pač le duhov-
no nasilje nad velikim delom slovenskega naroda, tudi nad marsikate-
rim rimokatoličanom. A tankočutnost je v onih krogih redka vrlina.
A ravno v čaščenju Marije je bistvena in zaenkrat neprevladana raz-
lika rimske Cerkve do evangeličanstva. Za evangeličane, kot vemo, pri-
pada čaščenje samo Bogu. Prav tako nimaš nebeških priprošnjikov, ne
147
