Page 153 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 153
božidar debenjak
Pri Janezu nastopa v dveh navedbah: v Kani Galilejski in pa pod kri-
žem. Mnogo več pa je navedb o Mariji v predzgodbah po Mateju in po
Luki. Ti predzgodbi sta tu z namenom, da se onemogoči vnašanje zgod-
bic iz nekanoničnih evangelijev otroštva.
Bežna omemba Marije skupaj z Jezusovimi brati je še v Apostolskih
delih (Apd 1,14).
Uvodni del evangelija po Mateju ima štiri točke: 1. Jezusov rodov-
nik, 2. Jezusovo rojstvo, 3. Obisk modrih, 4. Beg in vrnitev. V rodovni-
ku piše: »Jakobu se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus,
ki se imenuje Kristus« (Mt 1,16). Jožefovo rodovniško mesto je porok,
da Jezus šteje med Davidove potomce. V zapisu o rojstvu pa je zanikano
njegovo biološko očetovstvo, saj se je poročil z Marijo, ki je bila že »no-
seča od Svetega Duha«, Jožef pa jo je sprejel za ženo in sprejel očetovsko
skrb za njenega sina (Mt 1,18–25). Poklonitev modrih je potrditev kra-
ljevskega statusa, zgodba o begu v Egipt in vrnitvi po Herodovi smrti
– umrl je leta 4 pred našim štetjem – pa omogoča datiranje Jezusovega
rojstva na dve do tri leta pred tem, torej v leto 6 ali 7 »pred Kristusom«.
Mnogo obsežnejši je uvodni del evangelija po Luki. Ima sedem točk:
1. Napoved rojstva Janeza Krstnika, 2. Napoved Jezusovega rojstva, 3.
Marija obišče Elizabeto, 4. Rojstvo Janeza Krstnika, 5. Jezusovo rojstvo,
6. Jezusovo obrezanje in predstavitev v templju, 7. Dvanajstletni Jezus
v templju. Malo zatem je tu še osmi element, Jezusov rodovnik, druga-
čen od Matejevega.
V oči bije velik poudarek na vzporednici porekla in detinstva Janeza
Krstnika ter Jezusa kot napovedi točke, s katero se v vseh štirih evan-
gelijih začenja Jezusovo javno delovanje. Kot je znano, so obstajali dvo-
mi, ali sta nauka obeh učiteljev identična, do naših časov se je ohrani-
la verska skupnost mandejcev, ki se deklarirajo za nadaljevalce nauka
Janeza Krstnika. V paru Zaharija in Elizabeta sta oba že priletna, tako
da je nosečnost poseben dar in angel oznani Zahariji, da bo njun sin »že
v materinem telesu napolnjen s Svetim Duhom«. V paru Jožef in Marija
pa je Marija nevesta in angel ji oznani Božjo milost:
Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se
bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega oče-
151
Pri Janezu nastopa v dveh navedbah: v Kani Galilejski in pa pod kri-
žem. Mnogo več pa je navedb o Mariji v predzgodbah po Mateju in po
Luki. Ti predzgodbi sta tu z namenom, da se onemogoči vnašanje zgod-
bic iz nekanoničnih evangelijev otroštva.
Bežna omemba Marije skupaj z Jezusovimi brati je še v Apostolskih
delih (Apd 1,14).
Uvodni del evangelija po Mateju ima štiri točke: 1. Jezusov rodov-
nik, 2. Jezusovo rojstvo, 3. Obisk modrih, 4. Beg in vrnitev. V rodovni-
ku piše: »Jakobu se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus,
ki se imenuje Kristus« (Mt 1,16). Jožefovo rodovniško mesto je porok,
da Jezus šteje med Davidove potomce. V zapisu o rojstvu pa je zanikano
njegovo biološko očetovstvo, saj se je poročil z Marijo, ki je bila že »no-
seča od Svetega Duha«, Jožef pa jo je sprejel za ženo in sprejel očetovsko
skrb za njenega sina (Mt 1,18–25). Poklonitev modrih je potrditev kra-
ljevskega statusa, zgodba o begu v Egipt in vrnitvi po Herodovi smrti
– umrl je leta 4 pred našim štetjem – pa omogoča datiranje Jezusovega
rojstva na dve do tri leta pred tem, torej v leto 6 ali 7 »pred Kristusom«.
Mnogo obsežnejši je uvodni del evangelija po Luki. Ima sedem točk:
1. Napoved rojstva Janeza Krstnika, 2. Napoved Jezusovega rojstva, 3.
Marija obišče Elizabeto, 4. Rojstvo Janeza Krstnika, 5. Jezusovo rojstvo,
6. Jezusovo obrezanje in predstavitev v templju, 7. Dvanajstletni Jezus
v templju. Malo zatem je tu še osmi element, Jezusov rodovnik, druga-
čen od Matejevega.
V oči bije velik poudarek na vzporednici porekla in detinstva Janeza
Krstnika ter Jezusa kot napovedi točke, s katero se v vseh štirih evan-
gelijih začenja Jezusovo javno delovanje. Kot je znano, so obstajali dvo-
mi, ali sta nauka obeh učiteljev identična, do naših časov se je ohrani-
la verska skupnost mandejcev, ki se deklarirajo za nadaljevalce nauka
Janeza Krstnika. V paru Zaharija in Elizabeta sta oba že priletna, tako
da je nosečnost poseben dar in angel oznani Zahariji, da bo njun sin »že
v materinem telesu napolnjen s Svetim Duhom«. V paru Jožef in Marija
pa je Marija nevesta in angel ji oznani Božjo milost:
Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se
bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega oče-
151
